Jedro

Neobvestitev organa za BPP o izpolnitvi pogoja ne more imeti za posledico izgubo pravice do BPP. Za takšno tolmačenje določbe tretjega odstavka 28. člena ZBPP v ZBPP ni zakonske podlage.

Organ za BPP dejstva, ali je tožnica v danem roku izpolnila pogoj in pri pristojnem sodišču vložila ustrezno tožbo, ni ugotavljal. Izhajal je iz napačne predpostavke, da ker tožnica pristojnega organa v danem roku ni obvestila o vloženi tožbi, ustrezne tožbe pri pristojnem sodišču sploh ni vložila. V primeru dvoma, ali je tožnica v danem roku ustrezno tožbo pri pristojnemu sodišču res vložila ali ne, pa bi to moral organ za BPP ugotovil sam, po uradni dolžnosti, za kar ima podlago v 139. členu ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2199/2014 z dne 20. 3. 2015 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) v točki I izreka ugotovil, da tožnici preneha upravičenost do BPP na podlagi odločbe Bpp 2199/2014 z dne 19. 9. 2014 oziroma, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena BPP, kolikor so stroški že nastali. Razreši se odvetnik A.A. (točka II. izreka). Tožnica ne more več zaprositi za dodelitev BPP v pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine (točka III. izreka). O višini neupravičeno dodeljene BPP bo odločeno s posebnim sklepom (točka IV. izreka). Pristojni organ za BPP je ugotovil, da je odločba Bpp 2199/2014 z dne 19. 9. 2014 postala 23. 10. 2014 pravnomočna. S to odločbo je bilo v točki II. izreka tožnici naloženo, da je dolžna v roku 3 mesecev od pravnomočnosti te odločbe pred pristojnim sodiščem vložiti ustrezno tožbo ter o tem v roku 8 dni od vložitve tožbe obvestiti pristojni organ za BPP. Tožnica v postavljenem roku ni obvestila pristojnega organa za BPP o vložitvi ustrezne tožbe. Rok se je iztekel 2. 2. 2015. Ker tožnica ni izpolnila predhodno navedenega pogoja, ji preneha pravica do BPP oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če so stroški že nastali. Tožnica tudi ne more več zaprositi za dodelitev BPP v pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Glede na navedeno je pristojni organ za BPP postavljenega odvetnika A.A. razrešil. Odvetnik je dolžan naslovnemu sodišču v roku 8 dni od prejema izpodbijane odločbe vrniti izpolnjeno napotnico Bpp 2199/2014. O nastalih stroških in nagradi bo odločeno s posebnim sklepom.

Tožnica se z odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da bi moral pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti sam pridobiti podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, kar je skladno z določilom tretjega odstavka 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Opozarja na določbo tretjega odstavka 66. člena ZUP, ki izrecno navaja, da ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organ, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Glede na navedeno ni upravičeno sklicevanje organa za BPP na določbo tretjega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki določa, da pristojni organ za BPP lahko veže BPP na določen rok ali pogoj. Določbe ZUP so namreč specialnejše in določajo splošno obveznost ravnanja upravnega organa glede pridobivanja podatkov o evidencah. Tožnica tudi ugovarja, da je organu za BPP že iz podatkov, s katerimi razpolaga znano, da je tožnica zadevno tožbo vložila pred istim sodiščem, torej pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tako tožnici ni jasno, zakaj bi morala organ za BPP istega sodišče o tem dejstvu obvestiti. Tožnica opozarja tudi na splošno načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, ki ga morajo spoštovati vsi organi, ki odločajo v upravnem postopku. To pa je razvidno tudi iz primerov navedenih v četrtem odstavku 28. člena ZBPP. ZBPP našteva primeroma, da lahko organ za BPP veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj pri roku za sklenitev izvensodne poravnave ali roku za vložitev tožbe. Po mnenju tožnice je organ za BPP prekoračil zakonski okvir danega pooblastila. Tožnica tudi meni, da ni bil namen zakonodajalca dati pooblastilo organu, da bi lahko odvzel pravico do sodnega varstva prosilcu, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, vendar pa organa ni obvestil o vložitvi tožbe. Takšna odločitev tudi odstopa od dosedanje ustaljene prakse. V primeru odstopanja od ustaljene prakse pa bi moral upravni organ pred izdajo odločbe razloge za takšno odstopanje navesti. V skladu z navedenim tožnica sodišču predlaga, da odločbo Bpp 2199/2014 z dne 20. 3. 2015 odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna tožnici povrniti vse stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišči predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je organ za BPP je ugotovil, da tožnica ni izpolnila pogoja, naloženega z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2199/2014 z dne 19. 9. 2014, ki je 23. 10. 2014 postala pravnomočna. Po navedeni odločbi je bila tožnica dolžna v roku 3 mesecev od pravnomočnosti te odločbe pred pristojnim sodiščem vložiti ustrezno tožbo ter o tem v roku 8 dni od vložitve tožbe obvestiti pristojni organ za BPP. Rok se je iztekel 2. 2. 2015. Ker tožnica pristojnega organa za BPP o izpolnitvi pogoja (da je v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe o Bpp 2199/2014 z dne 19. 9. 2014 pred pristojnim sodiščem vložila ustrezno tožb) v danem roku ni obvestila, je organ za BPP odločil, da ji preneha pravica do BPP oziroma je štel, da gre za neupravičeno prejeto BPP, kolikor so stroški že nastali. Tožnica posledično tudi ne more več zaprositi za dodelitev BPP v pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Postavljenega odvetnika A.A. pa je razrešil. Tožnica v tožbi navaja nasprotno, da je v danem roku pred pristojnim sodiščem vložila ustrezno tožbo. Tega pa pristojni organ ni ugotavljal. Tožnica pristojnega organa za BPP o izpolnitvi pogoja ni obvestila, kar v zadevi ni sporno.

Iz sicer zelo skope obrazložitve izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je organ za BPP izdal izpodbijano odločbo po skrajšanem postopku po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP, ki se na podlagi 34. člena ZBPP subsidiarno uporablja. Nesporno organ za BPP dejstva, ali je tožnica v danem roku izpolnila pogoj in pri pristojnem sodišču vložila ustrezno tožbo, ni ugotavljal. Na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco državni organ, drug organ oziroma sodišče, kot to pravilno navaja tudi tožnica. Organ za BPP je izhajal iz napačne predpostavke, da ker tožnica pristojnega organa v danem roku ni obvestila o vloženi tožbi pri pristojnem sodišču, ustrezne tožbe pri pristojnem sodišču sploh ni vložila. V primeru dvoma, ali je tožnica v danem roku ustrezno tožbo pri pristojnemu sodišču res vložila ali ne, pa bi to moral organ za BPP ugotovil sam, po uradni dolžnosti, za kar ima podlago v 139. členu ZUP. S tem je organ za BPP storil kršitev določb postopka, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zaradi česar je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Neobvestitev organa za BPP o izpolnitvi pogoja, po mnenju sodišča ne more imeti za posledico izgubo pravice do BPP. Za takšno tolmačenje določbe tretjega odstavka 28. člena ZBPP po presoji sodišča v ZBPP ni zakonske podlage. Na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZBPP pristojni organ za BPP lahko veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe), pri čemer zgolj obvestilo organa za BPP o že vloženi tožbi ni navedeno. Če prosilec ne izpolni roka ali pogoja, mu preneha pravica do BPP oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če so stroški že nastali (četrti odstavek 28. člena ZBPP). V takem primeru prosilec v tej zadevi ne more več zaprositi za BPP, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani. O teh okoliščinah odloča pristojni organ za BPP (peti odstavek 28. člena ZBPP).

Ker gre glede na vsebino tretjega odstavka 28. člena ZBPP za omejitveni pogoj za dostop do BPP oziroma za omejitveni pogoj do učinkovitega in enakega dostopa do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS v zvezi z določbo prvega odstavka 14. člena Ustave RS (in 2. člena Ustave RS), določbe tretjega odstavka 28. člena ZBPP ni dopustno razlagati široko. Pri tem je potrebno upoštevati dosledno jezikovno, teleološko in sistematično razlago. Iz jezikovne razlage v povezavi s sistematično razlago določbe tretjega odstavka 28. člena ZBPP jasno izhaja, da pristojni organ za BPP izgubo pravice do BPP ne more vezati na opustitev obvestila organa za BPP, da je prosilka za BPP v danem roku izpolnila postavljeni pogoj. Zato v postopku izdaje izpodbijane odločbe tudi materialno pravo (tretji odstavek 28. člen ZBPP) ni bilo pravilno uporabljeno (točka 1 prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

Glede na povedano je pristojni organ za BPP nepravilno uporabil materialno pravo, kršil pa je tudi določbe postopka, zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo pristojnemu organu za BPP v ponoven postopek. Pristojni organ za BPP mora izdati nov upravni akt v roku 30 dni od prejema te sodbe, pri čemer je na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s petim odstavkom 34. člena ZBPP in tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).