Jedro

Res je, da je toženka polnoletna, kar pomeni, da tudi v primeru rednega šolanja lahko vsaj delno preživlja tudi sama sebe (občasna dela, študentska dela in podobno). Opravljanje navedenih del pa se od toženke lahko zahteva le v takem obsegu, da to ne vpliva na njeno redno šolanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika na znižanje preživninske obveznosti za polnoletno hčer (toženka) iz zneska 123,62 EUR na znesek 40,00 EUR mesečno.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožnik. Pritožbenega razloga ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da se je invalidsko upokojil, in ker sedaj prejema samo invalidsko pokojnino v znesku 697,00 EUR mesečno, preživnine za toženko ni sposoben plačevati. Zraven preživnine toženki je namreč dolžan še plačevati preživnino za mld. sina N. v znesku 145,36 EUR mesečno. Po plačilu preživninskih obveznosti, kreditov ter ostalih mesečnih stroškov mu tako ne ostane dovolj denarja za lastno preživljanje. Predlaga ugodno rešitev pritožbe.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej pravdi tožnik zahteva znižanje preživninske obveznosti, katero je dolžan plačevati za svojo sedaj že polnoletno hčer. Kot razloga navaja zmanjšanje njegovih zmožnosti za plačevanje preživnine, ker se je upokojil in prejema mesečno pokojnino nekaj pod 700,00 EUR mesečno.

6. Po določbi 54. člena Ustave RS je obveznost staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke. Citirano ustavno določbo konkretizira določba 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) na podlagi katere so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Starši so dolžni otroka preživljati tudi po polnoletnosti, če se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Po določbi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

7. Prvostopno sodišče, izhajajoč iz zgoraj navedenih materialnopravnih določb pravilno ugotavlja, da so se preživninske zmožnosti zavezanca - tožnika poslabšale, ker ta sedaj ni več zaposlen (v času zaposlitve je zaslužil okrog 1.000,00 EUR mesečno), se je upokojil in prejema pokojnino nekaj pod 700,00 EUR mesečno. Ob tem pa prvostopno sodišče nadalje pravilno ugotavlja, da je toženka ob določitvi preživnine bila 13-letni otrok, sedaj pa je stara 22 let in je študentka v Mariboru, kjer se tudi redno šola. V okviru izobraževanja (program Erazmus) se je tudi redno šolala v tujini. To pa pomeni, kot tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, da so se ob zmanjšanju preživninske zmožnosti tožnika hkrati povečale tudi potrebe toženke. Ob upoštevanju in tehtanju navedenih spremenjenih okoliščin tožnika in toženke je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da ni razlogov za znižanje preživninske obveznosti tožnika. Ta sedaj znaša 123,62 EUR, kar predstavlja tak znesek, da ga bo toženec lahko za svojo hčerko - toženko (tudi upoštevaje preživninsko obveznost za sina v znesku 145,36 EUR mesečno) plačeval brez pretiranega posega v lastno preživljanje. Zraven tega pa navedeni znesek le v približno četrtinskem obsegu pokriva mesečne stroške preživljanja in šolanja toženke. Kreditne obveznosti tožnika pa so glede na preživninsko obveznost subsidiarne narave in kot take na odmero preživnine nimajo odločilnega vpliva.

8. Res je, da je toženka polnoletna, kar pomeni, da tudi v primeru rednega šolanja lahko vsaj delno preživlja tudi sama sebe (občasna dela, študentska dela in podobno). Opravljanje navedenih del pa se od toženke lahko zahteva le v takem obsegu, da to ne vpliva na njeno redno šolanje in s tem povezano njeno izobraževanje, za katerega so v finančnem smislu dolžni skrbeti tudi njeni starši, torej tudi tožnik, kot njen oče. 9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Pritožbeni stroški niso priglašeni.