Jedro

Če je bila v sklepu o začasni odredbi terjatev predlagateljev verjetno izkazana, to na drugi strani za konkretni primer lahko pomeni le, da nasprotna terjatev nasprotnega udeleženca ni verjetno izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo dovoljenja za odstranitev dreves in izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, da spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da njegovemu predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se sodišče ni spuščalo v obstoj razlogov za izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj je presodilo, da ni verjetno izkazan obstoj terjatve nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 1/1, k. o. ... Na tej nepremičnini že ves čas izvaja posest. Pred tem so posest na nepremičnini izvajali njegovi pravni predniki. V tej luči je povsem neutemeljen zaključek sodišča, da terjatev nasprotnega udeležena ne obstoji oziroma da je izkazana v manjši meri kakor terjatev predlagateljev. Terjatev v konkretnem primeru pomeni obstoj lastninske pravice nasprotnega udeleženca na predmetni nepremičnini oziroma na drugi strani obstoj (so)lastništva na zemljiščih parc. št. 1/1, 1/2, 1/7, 1/8, vse k. o. ... V konkretnem primeru je terjatev nasprotnega udeleženca močneje izkazana od terjatve predlagateljev. Predlagatelji so kot etažni lastniki šele vložili tožbo na ugotovitev, da naj bi sporne parcele predstavljale funkcionalno zemljišče njihove stavbe. V samem postopku do sedaj niso predložili ničesar, iz česar bi izhajalo, da je verjetnost njihove terjatve večja. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec, kljub temu da je zemljiškoknjižni in dejanski lastnik ter posestnik predmetne nepremičnine, iz nepremičnine ne sme odstraniti že podrtega drevesa ter še stoječih dreves, ki predstavljajo nevarnost za premoženje in življenje ljudi. Odločitev sodišča je neživljenjska in pomeni pretirano omejevanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca. Z odstranitvijo že podrtega drevesa nasprotni udeleženec sploh ne bi spreminjal stanja na parceli 1/1, k. o. ..., kar mu sicer prepoveduje začasna odredba z dne 15. 7. 2014. Z odločitvijo, da nasprotni udeleženec ne sme odstraniti že podrtega drevesa, je sodišče neupravičeno razširilo prepoved iz začasne odredbe, ki je bila izdana iz drugih razlogov.

3. Na pritožbo pravočasno odgovarjajo predlagatelji in višjemu sodišču predlagajo, da pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne. Med drugim navajajo, da so na svoje stroške poskrbeli za odstranitev podrtega drevesa ter odstranitev še enega bolnega drevesa in sanacijo nastale škode.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neupravičeno razširilo prepoved iz začasne odredbe z dne 15. 7. 2015. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je izrek sklepa o začasni odredbi z dne 15. 7. 2014 dovolj jasen in določen. Zajema vsakršno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki bi lahko pomenilo spreminjanje stanja na zadevnih parcelah. Pritožbenega stališča, da z odstranitvijo podrtega drevesa nasprotni udeleženec ne bi spreminjal stanja na nepremičnini, pritožbeno sodišče ne sprejema.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je izdalo začasno odredbo z dne 15. 7. 2015 na podlagi ocene, da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazana utemeljenost terjatve oziroma predloga predlagateljev.(1) Prepričljivo je zaključilo, da je bila v sklepu o začasni odredbi z dne 15. 7. 2015 takšna terjatev predlagateljev verjetno izkazana, kar na drugi strani pomeni, da nasprotna terjatev nasprotnega udeleženca ni verjetno izkazana. Pravilno je obravnavalo pritožbeno ponovljena stališča o zemljiškoknjižnem lastništvu in izpostavilo obširno podana pojasnila v sklepu o začasni odredbi z dne 15. 7. 2015 (in v sklepu II Cp 2941/2014 z dne 10. 12. 2014). Pritožbene navedbe, da predlagatelji v postopku do sedaj niso predložili ničesar, iz česar bi izhajalo oziroma bi kazalo na to, da je verjetnost obstoja njihove terjatve (dejanskega obstoja solastništva spornih nepremičnin) večja kot verjetnost terjatve nasprotnega udeleženca, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pa tudi sicer sodijo v sfero začasne odredbe z dne 15. 7. 2015. 7. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju, da vseh bodočih ravnanj ni mogoče predvideti, izdaja začasne odredbe za vsako ravnanje posebej pa bi bila nesmotrna in v nasprotju z namenom tega sredstva zavarovanja.

8. Nasprotnemu udeležencu ni bila kršena pravica do začasnega sodnega varstva. Njegove zahteve je sodišče obravnavalo, če pa z njimi ni uspel, to še ne pomeni, da je prišlo do kršitve ustavne pravice do sodnega varstva in do „pretiranega omejevanja lastninske pravice“. Odločba Ustavnega sodišča Up-275/97, na katero se sklicuje pritožnik, obravnava pravno stališče o nedopustnosti istovetnosti vsebine začasne odredbe in tožbenega zahtevka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

9. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ, zato opredeljevanje do ostalih pogojev ni potrebno, je pravilna.

10. Sodišče druge stopnje ni zasledilo katere od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Pojasnilo je, da je implicitna vsebina predloga v tem, da se ugotovi, da so vsakokratni etažni lastniki že vse od izgradnje stavbe tudi dejanski imetniki pravice (so)uporabe. Po uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini pa so dejanski (so)lastniki zemljišča, ki je neposredno namenjeno redni rabi stavbe, kar se eksplicitno uresniči na ta način, da se določi obseg takšnega zemljišča in se ga kot prostorsko odmerjeni del zemljišča (parcelo) opredeli kot splošni skupni del stavbe.