Jedro

Toženec ni imel nobene pravne podlage zato, da tožnika zadržuje in pogojuje njegov prestop k drugemu košarkaškemu klubu s plačilom nadomestila.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v celoti spremeni, tako da sedaj glasi:

1."1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2022 dalje pa do plačila, vse v roku 15 dni od prejetja te sodbe.

2.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške v znesku 1.964,89 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila, vse v roku 15 dni. "

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 778,32 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila, vse v roku 15 dni.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zahtevala od tožene stranke (v nadaljevanju toženec) plačilo 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2022 dalje do plačila, v roku 15 dni ter povrnitev stroškov pravdnega postopka (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožnik dolžan tožencu v roku 15 dni od prejema izpodbijane sodbe povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.559,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2.Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik navaja, da je toženec že v odgovoru na tožbo priznal navideznost pogodbe o donaciji z dne 25. 7. 2022, saj je potrdil, da je bila pogodba podpisana z izključnim namenom, da je toženec pristal na sporazumno razvezo pogodbe o opravljanju volonterskega igralskega dela z dne 23. 5. 2022, ter da tožnika ne bo oviral pri prestopu v drugi klub. Toženec ni podal nobenih trditev glede sorazmernosti dajatev v zvezi z zatrjevanji tožnika o oderuški naravi pogodbe. Sodišče prve stopnje je v tem delu, po mnenju pritožbe, samo nadomeščalo trditveno podlago toženca (15. točka izpodbijane sodbe), s tem pa je kršilo načelo nepristranskosti iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je v zvezi s sorazmernostjo dajatev, po Pogodbi o donaciji z dne 25. 7. 2022, napačno ugotovilo dejansko stanje (340. člen ZPP). Pritožnik zatrjuje, da je Pogodba o donaciji z dne 25. 7. 2022, v skladu s 39. in 86. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), nična. Navedena pogodba ne odraža resnične volje strank o donaciji zneska 10.000,00 EUR, temveč je rezultat nezakonitih pogojevanj toženca za sporazumno prekinitev pogodbe z dne 23. 5. 2022, na katero je tožnik zaradi svoje neizkušenosti in stiske pristal. Zato je tudi podlaga navedene pogodbe nedopustna, saj je v nasprotju z URS, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. Toženec je zato, v skladu s 87. členom OZ, dolžan tožniku vrniti 10.000,00 EUR.

Pravno neutemeljeno je sklicevanje toženca na določbo 60. člena Registracijskega pravilnika Košarkarske zveze Slovenije (v nadaljevanju registracijski pravilnik) v zvezi z nadomestilom za vzgojo igralca. Po izrecni določbi 61. člena registracijskega pravilnika lahko klub, iz katerega igralec prestopa v drug klub, zahteva plačilo nadomestila za vzgojo izključno od drugega kluba in še to zgolj v taksativno naštetih primerih. Toženec bi nadomestilo lahko zahteval izključno od drugega kluba in ne od tožnika. Pri tem toženec nikoli ni izkazal, da je sploh bil izpolnjen pogoj iz registracijskega pravilnika za plačilo nadomestila za vzgojo, zlasti pa višina zneska 10.000,00 EUR ni skladna z določbami registracijskega pravilnika ter toženec njene višine nikoli ni izkazal in utemeljil skladno z določbami navedenega pravilnika. Gre za povsem arbitrarno določen znesek, ki ga je toženec nezakonito in brez pravne podlage zahteval od tožnika. Pogodba o donaciji je nična zaradi nedopustne pravne podlage. Glede na odgovor na tožbo je med pravdnima strankama nesporno, da je bila pogodba o donaciji sklenjena zaradi nadomestila za vzgojo igralca ob prestopu v drugi klub. Toženec je od tožnika, ki bi naj zanj celotno tekmovalno sezono igral brezplačno, zahteval plačilo visokega zneska, ki več kot dvakrat presega nadomestilo materialnih stroškov, ki bi jih tožnik prejel v celotni igralski sezoni za katero se je sklepala pogodba o opravljanju volonterskega igralskega dela (500,00 EUR mesečno od 1. 9. 2022 do 30. 4. 2023). Zato je očitno, da ima pogodba o donaciji nedopustno pravno podlago, saj je toženec izkoristil ranljivost in neizkušenost tožnika. Po mnenju pritožbe ima Pogodba o opravljanju igralskega dela z dne 23. 5. 2022 vse elemente delovnega razmerja po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) in 59. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) . V skladu s 124. členom ZDR-1 je volontersko pripravništvo dopustno le, če je urejeno s posebnim področnim zakonom, pri čemer ZŠpo-1 volonterskega pripravništva ne predvideva. Že iz tega razloga je dogovor o brezplačnem opravljanju igralskega dela ničen. Tožnik je bil napram tožencu že po Pogodbi o opravljanju igralskega dela, v ekonomskem kot v organizacijskem smislu, v izrazito podrejenem položaju. Tožnik je še pred začetkom veljavnosti pogodbe obvestil toženca, da želi od pogodbe odstopiti, toženec pa je takšen odstop pogojeval s plačilom 10.000,00 EUR. Po mnenju pritožbe je pravno kot tudi življenjsko nedoumljivo, da sodišče prve stopnje ni prepoznalo nevzdržnosti, nesorazmernosti in neupravičenosti takšnega pravnega razmerja. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi opozoril, da po izrecni določbi 61. člena registracijskega pravilnika lahko klub, iz katerega igralec prestopa v drug klub, zahteva plačilo nadomestila za vzgojo izključno od drugega kluba in še to zgolj v taksativno naštetih primerih. Pri tem toženec nikoli ni izkazal, da so sploh bili izpolnjeni pogoji iz registracijskega pravilnika za plačilo nadomestila za vzgojo, zlasti pa ne v višini zneska 10.000,00 EUR. Toženec višine nikoli ni izkazal in utemeljil. Pritožnik opozarja, da v zvezi z morebitno drugo veljavno sklenjeno pogodbo, ki bi jo naj navidezna pogodba prikrivala, toženec ni podal nobene trditvene podlage in ni ponudil nobenih dokazov. Toženec ni pojasnil, glede kakšne pogodbe in s katero vsebino bi naj med pravdnima strankama obstajalo resnično soglasje volj. Toženec v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena ni izkazal nobene od predpostavk odškodninske odgovornosti, niti kakršnekoli škode, ki bi naj nastala v višini 10.000,00 EUR. Obstoj predpostavk odškodninske odgovornosti je, v nasprotju s pravno neutemeljenim stališčem sodišča prve stopnje, po mnenju pritožbe ključno za presojo objektivne nesorazmernosti dajatev po Pogodbi o donaciji z dne 25. 7. 2022. Če tožencu ni nastala nobena škoda in niso bile podane predpostavke za odškodninsko odgovornost tožnika, je toliko bolj očitno, da tožnik s plačilom zneska 10.000,00 EUR ni pridobil enakovredne dajatve s strani toženca. Toženec s predložitvijo pogodb, ki jih je sklenil s novima igralcema ni izkazal nikakršne dejanske škode, saj je v pogodbah določeno maksimalno mesečno nadomestilo stroškov. Toženec ni izkazal kolikšni stroški bi naj dejansko nastali in ni pojasnil kakšna pravno priznana škoda bi mu naj nastala zaradi sklenitve pogodbe z novima igralcema. Zato sodbe sodišča prve stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Po ustaljeni sodni praksi 50. člen OZ ureja dve obliki navidezne pogodbe, in sicer prva je tista, kjer navidezna pogodba po volji pogodbenih strank prikriva neko drugo potencialno veljavno pogodbo, druga pa je zgoraj opisana neobstoječa pogodba, pri kateri sploh nikoli ni bilo volje strank za sklenitev pogodbe, temveč navidezna sopogodbenika zasledujeta le cilj ustvariti nekaj, kar bo v zunanjem svetu ustvarilo vtis (iluzijo) pogodbe. Le v prvem primeru, ko nekakšna pogodba obstaja, je mogoče uporabiti pravilo iz tretjega odstavka 50. člena OZ, da navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi. Tožnik je v postopku na prvi stopnji opozarjal, da gre v obravnavani zadevi za navidezno pogodbo v smislu neobstoječe pogodbe, saj pravdni stranki z njeno sklenitvijo nista zasledovali cilja prikrivanja neke druge veljavne pogodbe, temveč je bila zgolj ustvarjena iluzija pogodbe, da je toženec od tožnika dobil plačilo, ki mu ni pripadalo, zgolj zato, da bi mu omogočil prestop v drugi klub. Pritožnik pa predvsem opozarja, da je od Pogodbe o opravljanju igralskega dela z dne 23. 5. 2022 odstopil, preden je ta sploh stopila v veljavo. Pogodbo z dne 23. 5. 2022 je pripravil toženec, ki je sam določil, da pogodba stopi v veljavo šele 1. 9. 2022. Vse nejasnosti v zvezi s tem je v skladu s 83. členom OZ treba razlagati v korist tožnika. Preden je pogodba stopila v veljavo, še ni zavezovala pogodbenih strank, zato je tožnik od nje lahko veljavno in brez kakršnihkoli posledic odstopil. Sodišče prve stopnje se do navedenih argumentov ni vsebinsko opredelilo, s tem pa je kršilo 22., 23. in 25. člen URS ter je tako podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožnik je podredno in iz previdnosti tekom postopka pred sodiščem prve stopnje opozarjal, da ima Pogodba o donaciji z dne 25. 7. 2022 tudi vse elemente oderuške pogodbe. Tožnik je v želji po pridobivanju igralskih izkušenj glede na svojo neizkušenost in stisko pristal na nepoštene in nezakonite pogoje toženca. Pri tem je podana očitna nesorazmernost dajatev. Toženec se je tožniku po Pogodbi o opravljanju igralskega dela z dne 23. 5. 2022 zavezal plačevati zgolj mesečne stroške do maksimalne višine 500,00 EUR, kar bi v obdobju od 1. 9. 2022 do 30. 4. 2023 skupno znašalo 4.000,00 EUR. Pri tem je treba poudariti, da bi pritožniku pripadali zgolj dejanski materialni stroški, povezani z opravljanjem dela. Tožnik na podlagi Pogodbe o opravljanju igralskega dela ne bi zaslužil ničesar, če ne bi bila Pogodba o donaciji z dne 25. 7. 2022 neobstoječa in nična že na drugi podlagi, bi zagotovo po mnenju pritožbe šlo za oderuško pogodbo. Pritožnik namreč na podlagi Pogodbe o donaciji ni prejel nikakršne dajatve, tožencu pa je plačal 10.000,00 EUR zato, da ne bi oviral njegovega prestopa k drugemu klubu, za kar toženec ni imel nobene pravne podlage. Nesorazmernost dajatev po pogodbi o donaciji je zato jasna in očitna.

Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in tožencu naloži, da tožniku povrne vse stroške pravdnega postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno pa predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje. Tožnik je priglasil stroške pritožbenega postopka.

3.Toženec je odgovoril na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z nobeno v pritožbi zatrjevano kršitvijo, niti z uradoma upoštevano procesno kršitvijo. Je pa po presoji sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker svoje odločitve ni uprlo na določbo 34. člena ZŠpo-1.

7.Na navedeno pravno podlago je sodišče druge stopnje pravdni stranki, po določbi drugega odstavka 351. člena ZPP, z dopisom z dne 23. 9. 2025, opozorilo in jima omogočilo, da sta se o njej pisno izjavili. Tožnik je soglašal, da se pri odločitvi uporabi pravna podlaga na katero je opozorilo sodišče druge stopnje, toženec pa je temu nasprotoval. Poudaril je, da je v obravnavani pravdni zadevi predmet presoje odškodnina in ne nadomestilo za prestop.

8.Sodišče druge stopnje se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9.Iz dokaznega postopka, izvedenega pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da je tožnik z tožencem sklenil Pogodbo o opravljanju igralskega dela 23. 5. 2022, in da sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo tožnik za toženca opravljal volontersko igralsko delo. V 4. členu navedene pogodbe se je tožnik zavezal opravljati dela brezplačno. Toženec mu je obljubil le plačilo materialnih stroškov, kot so stroški prevoza, nočnine in dnevnice do maksimalno 500 EUR na mesec. Drugi odstavek 1. člena navedene Pogodbe o opravljanju igralskega dela določa, da je pogodba sklenjena od 1. 9. 2022 do 30. 4. 2023, tako, da v času dogovora o sporazumni prekinitvi pogodbe z dne 23.5.2022, torej 26.7.2022, še sploh ni vstopila v veljavo. Pogodbeni stranki sta sklenili 25. 7. 2022 pogodbo o donaciji (priloga A3). S to pogodbo se je tožnik zavezal, da bo tožencu doniral oziroma nakazal 10.000,00 EUR. Kot izhaja iz 1. člena pogodbe o donaciji je bila pogodba sklenjena na podlagi interesa donatorja, da donira denarna sredstva prejemniku donacije z namenom doseganja ciljev in izpolnjevanja zastavljenih programov društva (kluba). Iz navedenega člena pogodbe izhaja, da je bila pogodba o donaciji sklenjena na podlagi interesa tožnika. Pogodba o donaciji je bila sklenjena, ker je tožnik želel izstopiti iz kluba pri katerem je v mladosti treniral, toženec pa je njegov izstop pogojeval s plačilom. Prvi dan po sklenitvi pogodbe o donaciji, 26. 7. 2022, sta pravdni stranki sklenili sporazum o prekinitvi pogodbe z dne 23. 5. 2022, s katerim sta se dogovorili, da se Pogodba o opravljanju igralskega dela sporazumno prekine.

10.Pogodba o donaciji v slovenskem pravnem redu nima samostojne zakonske definicije. Gre za izraz, ki se pogosto uporablja v poslovni in davčni praksi. Pravni temelj pogodbe o donaciji predstavlja darilna pogodba, ki jo ureja OZ (533. - 545. člen OZ). Bistveni elementi darilne pogodbe so neodplačnost, soglasje volj in obogatitev obdarjenca in zmanjšanje premoženja darovalca. Za obstoj donatorstva je bistveno, da je donacija "dajanje brez vsakršne misli na vračilo".²

11.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da Pogodba o donaciji, štev.001/2022 (priloga A3) ne izraža prave volje strank. Po presoji sodišča druge stopnje kavza pogodbe o donaciji ni bila v daritvi tožencu, ampak je tožnik tožencu plačal 10.000,00 EUR zato, da mu je ta omogočil prestop k drugemu košarkaškemu klubu, kar pa je v direktnem nasprotju z določbo 34. člena ZŠpo-1³ . Da je toženec prestop tožnika pogojeval s plačilom "nadomestila za vzgojo igralca" je razbrati že iz odgovora na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo pojasnil, da mu pravica do nadomestila za vzgojo igralca pripada ne glede na obstoj ali veljavnost pogodbe. Nadalje je že v odgovoru na tožbo navedel, da je tožniku bilo pojasnjeno, da nadomestilo plača novi klub, če pa tožnik najde donatorja za primeren znesek se bo toženec zahtevku po nadomestilu za vzgojo igralca odpovedal (odgovor na tožbo z dne 14.12.2023, 1. točka). Na tem mestu je potrebno poudariti, da toženec v odgovoru na tožbo ni omenjal odškodnine.

12.Prvi odstavek 34. člena ZŠpo-1 jasno določa, da lahko športnik prestopi iz športne organizacije v drugo športno organizacijo⁴ . Toženec ni imel nobene pravne podlage zato, da tožnika zadržuje in pogojuje njegov prestop k drugemu košarkaškemu klubu z plačilom nadomestila. Nacionalne športne zveze lahko določijo nadomestilo za vzgojo športnikov, ki se sme urejati zgolj med športnimi društvi in ne sme v nobeni obliki vplivati na možnost prostega prestopa športnika v drug klub⁵ . Športna organizacija lahko, po drugem odstavku 34. člena ZŠpo-1, od športnika, starejšega od 15 let, zahteva plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji. Ne glede na to športna organizacija ne sme zahtevati plačila nadomestila, če so dejanski stroški, ki jih krije športnik za pripravo in tekmovanja, v uradnih tekmovalnih sistemih višji od plačila iz drugega odstavka 34. člena ZŠpo-1. Dokazni postopek je pokazal, da je tožnik, ki je bil ob sklenitvi Pogodbe o opravljanju igralskega dela starejši od 15 let, želel prestopiti iz športne organizacije (od toženca) v drugo športno organizacijo, in da z tožencem ni imel sklenjene pisne pogodbe v kateri bi bilo določeno, da lahko toženec zahteva plačilo nadomestila za prestop. Prav tako ni bilo določeno, da tožnik prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji⁶ . Nasprotno, tožnik je s tožencem sklenil volontersko pogodbo, s katero se je zavezal, da bo zanj delal brezplačno. Zato ga toženec še toliko bolj ne bi smel omejevati pri prestopu v drugi košarkaški klub. Morebitni zahtevki toženca napram tožnikovemu novemu klubu, tožnika, po določbi prvega odstavka 34. člena ZŠpo-1, v ničemer ne bi smeli omejevati. Tožnik, upoštevaje ZŠpo-1, ni bil dolžan tožencu plačevati nobenih denarnih sredstev zato, da bi mu ta omogočil prestop.

13.Po presoji sodišča druge stopnje je pogodba o donaciji, ki sta jo sklenila tožnik in toženec 25. 7. 2022 (priloga A3) nična, saj je v direktnem nasprotju z 34. členom ZŠpo-1. Dokazni postopek je pokazal, da je toženec, v nasprotju z 34. členom Zšpo-1, sklenitev navedene pogodbe pogojeval z tožnikovim prestopom v drugi košarkaški klub, kar izhaja tudi iz izpovedbe priče A. A., ki je izpovedal, da v primeru, če tožnik ne bi plačal zneska, bi vztrajali (Z.) pri obstoječem razmerju in ne bi prišlo do prekinitve (list. št. 43). Enako je izpovedal tožnik, in sicer, "da ni imel druge izbire, da bi dobil izpisnico" (list št. 42). To pa dejansko pomeni, da tožnik ne bi mogel prestopiti iz športne organizacije, za katero bi naj opravljal volontersko delo, v drugo športno organizacijo.

14.V zvezi z toženčevimi kasnejšimi zatrjevanji, da je od tožnika, preden bi ta prestopil v drugi klub, zahteval plačilo odškodnine in ne nadomestila za prestop, sodišče druge stopnje pripominja, da ZŠpo-1 v drugem odstavku 34. člena ZŠpo-1 uporablja termin nadomestilo za prestop in ne odškodnina. Tudi če bi toženec zahteval od tožnika odškodnino, po 65. členu registracijskega pravilnika, kot materialno pravico kluba ob prestopu igralca za povračilo sredstev, le te ne bi smel, po določbi prvega odstavka 34. člena ZŠpo-1, pogojevati z prestopom tožnika v drugi klub, ki si ga je sam izbral. Toženec tudi ni navedel nobenega razumnega razloga zakaj je bila obravnavana pogodba opredeljena kot donacijska pogodba in ne pogodba o plačilu odškodnine, kot to zatrjuje v pravdnem postopku. V obravnavani donacijski pogodbi ni naveden noben oprijemljiv razlog zakaj je tožnik plačal ravno 10.000,00 EUR in ne morda višji ali nižji znesek (višina plačila ni obrazložena). Navajanja v zvezi z sklenitvijo pogodb z igralcema B. B. (priloga B4) in C. C. (priloga B5), ki sta bili sklenjeni po obravnavani donacijski pogodbi, sama po sebi ne predstavljajo utemeljenega razloga za določitev višine denarnega zahtevka zoper tožnika. Toženec tekom obravnavanega pravdnega postopka svojih zatrjevanj glede višine zatrjevane odškodnine in s tem tudi vsebinske podlage za odškodnino, ni specificiral. Ni podal nobenih trditev iz katerih bi izhajalo, da je v času sklenitve donatorske pogodbe bil upravičen zahtevati od toženca odškodnino prav v višini 10.000,00 EUR (212. člen ZPP). Zato so po presoji sodišča druge stopnje, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, že iz tega razloga neutemeljena tudi toženčeva zatrjevanja, da je utemeljeno zahteval od tožnika plačilo odškodnine v višini 10.000,00 EUR. Toženec se je, pri urejanju prestopa tožnika v drug košarkarski klub, bil dolžan držati določb ZŠpo-1 in pravil registracijskega pravilnika, ki podrobneje ureja postopke prestopa igralcev iz enega kluba v drugega. Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno, da je z navedeno donacijsko pogodbo toženec pogojeval tožnikov prehod v drugi košarkarski klub, kar pa je, kot je bilo že obrazloženo, v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena Zšpo-1. Pogodba, ki nasprotujejo prisilnim predpisom pa je, po določbi prvega odstavka 86. člena OZ, nična.

15.Ker je sodišče druge stopnje presodilo, da je Pogodba o donaciji, štev.001/2022 (priloga A3) nična, je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v celoti spremenilo tako, da je, po določbi prvega odstavka 87. člena OZ, tožencu naložilo, da mora tožniku vrniti plačanih 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.7.2022 dalje pa do plačila. Toženka ni nasprotovala tožnikovim trditvam, da je prejela nakazilo navedenega denarnega zneska na dan podpisa Pogodbe o donaciji (priloga A3). Po presoji sodišča druge stopnje je toženec, upoštevaje vse obrazloženo, ob sklenitvi Pogodbe o donaciji, s katero je pogojeval tožnikov prestop v drugo športno organizacijo, ravnal nepošteno, zato je, po določbi 193. člena OZ, utemeljen tudi zahtevek tožnika po plačilu zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko je toženec prejel denar.⁷

16.Tožnik je v obravnavanem pravdnem postopku, po spremembi izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, v celoti uspel. Zato mu je toženec, po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, dolžan povrniti njegove pravdne stroške. Tožnik je po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) upravičen do povrnitve naslednjih pravdnih stroškov: 400 točk za tožbo (tarifna številka 19/1), 400 točk za prvo pripravljalno vlogo (tarifna številka 20/1), 400 točk za zastopanje na naroku 25. 3. 2024 (tarifna številka 21/1), 50 točk za porabljen čas (6. člen OT), 300 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 26. 4. 2024 (tarifna številka 20/2), 200 točk za zastopanje na naroku 27. 5. 2024 (tarifna številka 21/2), 150 točk za porabljen čas, 200 točk za zastopanje na naroku 30. 9. 2024 (tarifna številka 21/2) in 31 točk za materialne stroške (11. člen OT), kar znaša skupaj 2.131 točk. Ob upoštevanju sedanje vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znašajo stroški tožnika 1.278,60 EUR, k temu znesku je sodišče prištelo še 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT), ki znaša 281,29 EUR in 405,00 EUR plačane takse za tožbo, kar znaša skupaj 1.964,89 EUR. Tožniku pa ne pripadajo priglašeni stroški za posvet s stranko in pregled dokumentacije, saj sta navedeni opravili že vsebovani v priznani postavki za vložitev tožbe.

17.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

18.Ker je tožnik s pritožbo uspel, ima pravico tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) je tožniku potrebno priznati priglašene stroške po tarifni št. 22/1 OT, in sicer priglašenih 500 točk za sestavo pritožbe in 10 točk za materialne stroške, skupaj 510 točk. Ob upoštevanju sedanje vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znašajo pritožbeni stroški tožnika 306,00 EUR, k temu znesku je sodišče prištelo še 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT), ki znaša 67,32 EUR in 405,00 EUR takse za pritožbo, kar znaša skupaj 778,32 EUR. Tožniku pa ne pripadajo priglašeni stroški za posvet s stranko in pregled dokumentacije, saj sta navedeni opravili že vsebovani v priznani postavki za vložitev pritožbe.

19.Toženka krije sama svoje stroške, ker v postopku ni uspela.

-------------------------------

1Uradni list RS 29-1523/2017, veljavnost od 24. 6. 2017.

2VSC Sodba in sklep Cpg 189/2019.

334. člen ZŠpo-1, ki ureja prestop v drugo športno organizacijo, določa: "(1) Športnik lahko prestopi iz športne organizacije v drugo športno organizacijo. (2) Športna organizacija lahko od športnika, starejšega od 15 let, zahteva plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji. (3) Ne glede na prejšnji odstavek športna organizacija ne sme zahtevati plačila nadomestila, če so dejanski stroški, ki jih krije športnik za pripravo in tekmovanja, v uradnih tekmovalnih sistemih višji od plačila iz prejšnjega odstavka."

4VSRS Sodba Cp 27/2024 z dne 19. 2. 2025, 17. točka obrazložitve: "To pa v prvi vrsti pomeni, da mora zaračunavanje nadomestil za amaterske športnike med športnimi organizacijami spoštovati načelo svobodnega prestopa iz prvega odstavka 34. člena ZŠpo-1 (po tej določbi lahko športnik prestopi iz športne organizacije v drugo športno organizacijo), ki je po svoji vsebini konkretizacija pravice do svobode združevanja iz 42. člena Ustave RS."

5Revija Odvetnik, štev. 2/2021, O nadomestilih za vzgojo amaterskih športnikov, avtor članka, Jurij Logar.

6VSL Sodba I Cp 911/2022.

7193. člen OZ določa: "Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka."