Jedro

V skladu z 1. odstavkom 325. člena ZPP stranka lahko v 15. dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali pa ni odločilo o delu zahtevka. Postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, saj je tožnik tožbo umaknil le glede zahtevka v zvezi z drugostopenjskim sklepom tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s prvostopenjskim sklepom, zato bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločalo šele takrat, ko bo odločalo o preostalem delu tožbenega zahtevka. Zato ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor je določen v 1. odstavku 325. člena ZPP. Le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, je možno predlagati izdajo dopolnilne sodbe oz. v konkretnem primeru dopolnilnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo dopolnilne sodbe in za popravo pisnih pomot. Zoper tak sklep se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnik na prvem naroku za glavno obravnavo umaknil zahtevek, da se odpravi sklep tožene stranke z dne 6. 2. 2011, s čimer se je tožena stranka strinjala, zato je sodišče prve stopnje sicer pravilno izdalo sklep z dne 17. 10. 2014, s katerim je postopek v tem delu ustavilo, ni pa odločilo o stroških postopka. V skladu z 4. odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami) sodišče v sklepu, s katerim se končna postopek pred njim, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov postopka. Z umikom zahtevka se je postopek deloma končal, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odločitev o stroških pridrži do končne odločbe. V kolikor bi sodišče prve stopnje takšno možnost imelo, bi takšno odločitev moralo sprejeti v obliki izreka in v obrazložitvi navesti, zakaj je odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo. Tožena stranka je glede na navedeno pravilno predlagala, da sodišče z dopolnilnim sklepom odloči še o stroških postopka glede umika dela tožbenega zahtevka. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pri tem pa ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo ali pa jih je uporabilo nepravilno. Iz vsebine pritožbe pa je očitno, da tožena stranka meni, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZPP o dopolnilni sodbi.

V skladu z 1. odstavkom 325. člena ZPP stranka lahko v 15. dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali pa ni odločilo o delu zahtevka. Tožena stranka je to tudi storila in predlagala, da sodišče prve stopnje dopolnil sklep o ustavitvi postopka glede zahtevka za odpravo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, opr. št. ... z dne 6. 2. 2011 tako, da odloči še o stroških postopka v zvezi s tem delom zahtevka. Glede na to, da se je predlog za dopolnitev sklepa nanašal samo na stroške postopka, je v skladu z 4. odstavkom 326. člena ZPP o njem odločila predsednica senata brez naroka.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da s sklepom, s katerim je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek zgolj glede dela tožbenega zahtevka, ni bilo dolžno odločiti o stroških postopka. V skladu z 4. odstavkom 163. člena ZPP sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, saj je tožnik tožbo umaknil le glede zahtevka v zvezi z drugostopenjskim sklepom tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s prvostopenjskim sklepom, zato bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločalo šele takrat, ko bo odločalo o preostalem delu tožbenega zahtevka. Šele takrat se bo končal postopek pred prvostopenjskim sodiščem.

Vse navedeno pomeni, da ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor je določen v 1. odstavku 325. člena ZPP. Le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, je možno predlagati izdajo dopolnilne sodbe oz. v konkretnem primeru dopolnilnega sklepa. Sodišče o zahtevku za povrnitev stroškov postopka še ni bilo dolžno odločiti, saj bo to moralo storiti šele v sodbi ali sklepu, s katerim se bo postopek pred njim končal. Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen tudi predlog za popravo pisnih pomot v sodbi. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, zakaj naj bi bila napačna odločitev v zvezi s predlogom za popravo sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 17. 10. 2014. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi, ki jih je za zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa navedlo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.