Up-139/97

28.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. L. iz L. na seji senata dne 28. maja 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. L. zaradi trajanja postopka v zadevi pod št. Pd-40/96 pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je bil zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi časopisnega članka, objavljenega 17.4.1993. Delovno sodišče je o sklepu disciplinske komisije prvič odločalo 1.2.1994, sklep razveljavilo in disciplinski postopek ustavilo. Delodajalec se je na tako odločitev pritožil junija 1994, Višje delovno sodišče pa je oktobra 1995 - torej po 21 mesecih - pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek na prvo stopnjo. V ponovnem postopku je prvostopno Delovno sodišče decembra 1996 ponovno odločilo enako, delodajalec pa se je tudi tokrat pritožil. Pritožnik navaja, da se mu torej ponovno obeta skoraj dveletno čakanje na odločitev Višjega delovnega sodišča, ob tem da celotni disciplinski postopek teče že štiri leta. S tem naj bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Z uvedbo disciplinskega postopka in, po pritožnikovem mnenju, z neutemeljenimi pritožbami na sodne odločitve naj bi mu bila kršena tudi pravica do svobodnega izražanja iz 39. člena Ustave. Z isto vlogo pa vlaga pritožnik tudi pobudo za oceno ustavnosti 98. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki odreka nadomestilo plače vsem, ki so bili odpuščeni z delovnega mesta zaradi domnevnih kršitev delovnih obveznosti, pa so uveljavljali sodno varstvo.

2.Ustava v 6. alinei prvega odstavka 160. člena določa, da Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti.

Navedeno ustavno določbo je v kontekstu drugih ustavnih določb, zlasti določb četrtega odstavka 15. člena, 22. in 23. člena ter drugega odstavka 157. člena, treba razlagati v tem smislu, da je v specifičnih primerih zatrjevanih kršitev ustavnih pravic z dejanji, kjer je edino pravno sredstvo zoper take kršitve sodno varstvo, ustavna pritožba dovoljena tudi zaradi prepočasnega sodnega postopka, torej zaradi neizdaje posamičnega akta v postopku sodnega varstva zoper take kršitve.

3.Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave pomeni pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Podobna pravica je zagotovljena tudi s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP), le da je tam pravica do sojenja "v razumnem roku" zagotovljena le za sojenja o "civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah". Za varstvo pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja je v našem pravnem sistemu na voljo le sodno varstvo v upravnem sporu zoper dejanja ali opustitve po drugem odstavku 157. člena Ustave. Ustavna pritožba bi bila praviloma dopustna šele, ko bi bilo izčrpano to pravno sredstvo (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Pred izčrpanjem tega pravnega sredstva lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi le, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice oziroma v tem primeru, če bi zaradi neizdaje posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Ni sprejemljiva pritožnikova trditev, da pomeni nepotrebno zavlačevanje postopka vložitev pritožbe nasprotne stranke.

Pravica do pritožbe je ustavna pravica, ki gre enako vsem strankam v konkretnem postopku, ne glede na to, ali se nasprotni stranki zdi utemeljena ali ne.

V delovnih sporih je izvršljiva dokončna odločitev delodajalca oziroma njegovega pristojnega organa o disciplinskem prenehanju delovnega razmerja. Posledice - prenehanje delovnega razmerja - so tako za pritožnika že nastale, ne glede na potek in zaključek sodnega postopka. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) pa sodišču omogoča kadarkoli med postopkom izdajo začasnih odredb zaradi preprečitve samovoljnega ravnanja ali odvrnitve nenadomestljive škode (19. člen ZDSS). Ena od možnih začasnih odredb je tudi plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati (4. točka 268. člena Zakona o izvršilnem postopku v zvezi z 19. členom ZDSS).

Pritožnik ni izkazal, da je izčrpal pravno sredstvo, ki mu je na razpolago v skladu z drugim odstavkom 157.člena Ustave. Ker tudi niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS, jo je ustavno sodišče zavrglo.

5.O pobudi za oceno ustavnosti 98. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) bo Ustavno sodišče odločilo v posebnem postopku.

6.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v senatu v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj ter sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.

Predsednik senata:mag. Janez Snoj