Jedro

Odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora pristojen organ vselej izda po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi lastne zaznave ali na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3. 6. 2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo (revidentovo) pritožbo zoper odločbo Upravne enote Tržič z dne 2. 12. 2004. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentov predlog za ustavitev postopka odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje parkirišča za tovorna vozila na zemljišču parcele št. ... k.o. K. (1. točka izreka) in zavrnil njegov predlog za prekinitev istega postopka (2. točka izreka). Upravni organ je ugotovil, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka po četrtem odstavku 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP in tudi ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, zaradi katerega bi se postopek lahko prekinil. 2. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom za takšno odločitev ter se sklicuje na določbe 147. in 153. člena ZUP ter na 152., 155. in 157. člen Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002 in 47/2004).

3. Zoper izpodbijano sodbo je revident vložil revizijo (prej pritožbo) iz vseh pritožbenih razlogov. Upravni organ bi moral prekiniti oziroma ustaviti postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožbene navedbe, da je bila na njegovo pritožbo z odločbo drugostopnega upravnega organa z dne 2. 3. 2005 odpravljena inšpekcijska odločba z dne 25. 10. 2004. Do odprave inšpekcijske odločbe je prišlo šele v tisti fazi postopka, da je revident lahko to dejstvo uveljavljal šele v tem upravnem sporu, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tako, kot je predlagal v tožbi. Ker se sodišče prve stopnje o tem dejstvu ni opredelilo, je bistveno kršilo določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter samo odloči o zadevi tako, da pritožbi, vloženi v upravnem postopku, ugodi, oziroma podrejeno, vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki, oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so glede na okoliščine primera izpolnjeni pogoji za prekinitev oziroma ustavitev upravnega postopka za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Kdaj lahko upravni organ prekine postopek, je določeno v 147. in 153. členu ZUP.

9. Revident uveljavlja prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, to je pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka. Po prvem odstavku 147. člena ZUP lahko organ, ki vodi postopek, prekine postopek, če naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje). Iz izpodbijane sodbe in podatkov o predloženih spisih izhaja, da je upravni organ dne 2. 11. 2004 po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 157. člena ZGO-1 uvedel postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Po določbi petega odstavka 157. člena ZGO-1 mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi 152. do vključno 155. člena ZGO-1. Navedeno pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da upravni organ, pristojen za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ni vezan na predhodno odločitev kakšnega organa, ker to niti iz določb ZGO-1, niti iz drugih predpisov, ki bi bili relevantni za ta postopek, ne izhaja. Odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora pristojen organ vselej izda po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi lastne zaznave ali na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih. Odločba inšpekcijskega organa, izdana na podlagi 152. do vključno 155. člena ZGO-1, služi upravnemu organu za gradbene zadeve kot obvestilo o izvajanju nedovoljene gradnje. Na podlagi materialnih predpisov, ki urejajo institut nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in v skladu s pravili upravnega postopka, je upravni organ za gradbene zadeve dolžan izvesti ugotovitveni postopek, v katerem ugotovi obveznost plačila nadomestila po pravnem temelju in višini. Dejansko stanje o vrsti in stopnji degradacije ugotavlja navedeni organ sam in ni vezan na ugotovitve inšpekcijskega organa, zato je bil revident, kot izhaja iz predloženega spisa, dne 2. 11. 2004 tudi pozvan na zaslišanje v zvezi z uvedbo postopka za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje in upravnega organa, da v obravnavanem primeru vprašanje o tem, ali je o nezakonitosti gradnje v inšpekcijskem postopku pravnomočno odločeno, ne pomeni predhodnega vprašanja v smislu prvega odstavka 147. člena ZUP, zaradi česar bi organ lahko prekinil postopek, kot zmotno zatrjuje revident. 10. V obravnavani zadevi se je postopek začel po uradni dolžnosti. ZUP v določbi četrtega odstavka 135. člena določa, da lahko organ ustavi postopek, če se je začel po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tak postopek lahko upravni organ ob izpolnjenih pogojih sam ustavi. Ne more pa ustavitve postopka z uspehom uveljavljati stranka, ker se ta ni začel na njeno zahtevo (glej 135. člen ZUP). Glede na navedeno je bila revidentova zahteva za ustavitev zadevnega postopka utemeljeno zavrnjena.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), pravilno uporabilo materialno pravo.

12. Revizijska navedba, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka v upravnem sporu iz razloga 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ni utemeljena. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, je ustrezno obrazložena in vsebuje razumne razloge o vseh za odločitev odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost odločitve upravnega organa, ki je glede na (v času odločanja) ugotovljeno dejansko stanje presodil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev oziroma ustavitev zadevnega postopka. Res je, da se sodišče prve stopnje ni izrecno izreklo o tožbeni navedbi, da je bila inšpekcijska odločba, ki se je nanašala na nelegalno gradnjo parkirišča, odpravljena in je bila zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek in odločanje, vendar pa to, glede na obrazložitev v 8. točki te sodbe, ni vplivalo za pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

13. Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do revizijskih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostalih revizijskih navedb pa kot nebistvenih ni presojalo.

14. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.