Jedro

Ker je sodišče prve stopnje vročilo obvestilo o došli pošiljki toženi stranki na bližnjo gostilno, kjer se občasno zadržuje, niso podani pogoji, da bi sodišče štelo, da je bila tožba vročena po 142., 140. in 141. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je naložilo toženi stranki plačilo 691.118,00 SIT s pripadki. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Še do danes ni prejel obrazložitve, ni bil seznanjen, česa ga dolžijo. Prosil je pisno za obrazložitev. Ker ne ve, zakaj gre se ne more braniti in prilaga prošnjo, katero je poslal tožeči stranki. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. V zadevi je tožeča stranka vložila tožbo 5.6.1998 (list. št. 1). Nato je sodišče skušalo toženi stranki tožbo vročiti, saj je razpisalo tudi narok z dne 29.6.2000. Na pozive sodišča in sporočil stranke in na podlagi poizvedb pri Upravni enoti Trebnje (list. št. 20), je sodišče ugotovilo, da na naslovu iz tožbe toženec dalj časa ne živi in da tudi njegov brat ne ve, kje sedaj biva. Zato je sodišče naložilo tožeči stranki naj ugotovi naslov tožene stranke in tožena stranka sporoči isti naslov kot v tožbi. Nato je sodišče po sodnem izvršitelju poskušalo opraviti vročitev. Sodni izvršitelj je izvedel, da se tožena stranka občasno zadržuje v času vikenda pri teti na M, Gostilna "K". Nato je sodišče s sklepom postavilo vročevalca (list. št. 30) in ta je skušal opraviti vročitev. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožba tožencu vročena 25.4.2000. S tožbo naj bi bil toženec pozvan, da v roku 30 dni odgovori na tožbo in opozorjeno izdal zamudne sodbe. Tožena stranka v pritožbi smiselno trdi, da ne ve zakaj je tožena. Zato je pritožbeno sodišče ugotavljalo ali je tožena stranka prejela. Na list. št. 50 je uradni zaznamek vročevalca po katerem je bilo obvestilo z dne 21.4.2000 zataknjeno na vrata in ga sedaj ni več. Vročevalec pripominja, da je hiša še vedno zapuščena in zaklenjena. Pri obvestilu o osebnem vročanju, na katerem je uradni zaznamek, pa je zapisano, da gre za vročanje na naslov v kraju M (pri "K"). To naj bi bilo opravljeno 25.4.2000. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz takega načina vročanja, ni mogoče sklepati, da bi bila opravljena vročitev po 142. členu ZPP v zvezi s 140. oz. 141. členom ZPP. Gre za vročitev tožbe, zato je treba opraviti vročitev po citiranih določbah. V konkretnem primeru je vročevalec pustil obvestilo v drugem kraju kot je toženčevo prebivališče in sicer v gostilni. Ne gre torej za njegovo prebivališče oziroma poštni nabiralnik. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 318. člen ZPP/99 in štelo, da tožena stranka v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo. Ker toženi stranki ni bila pravilno vročena tožba v odgovor, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP/99, zato je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (7. točka 2. odstvka 339. člena ZPP/99). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje vroči tožbo toženi stranki na naslov, ki ga je sam navedel v pritožbi, to je C 23, pošta M. Tožena stranka stroškov ni priglasila, zato so stroški pritožbenega postopka odpadli.