Jedro

Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku po predhodnem plačilu davkov in prispevkov plačati znesek 2.111,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2006 dalje do plačila v 8 dneh in pod izvršbo. V drugem odstavku I. točke izreka je zavrnilo, kar je tožnik zahteval več (plačilo zakonskih zamudnih obrestmi od 2. 4. 2005 do 22. 6. 2006). V II. točki izreka je zavrnilo višji tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval, da mu tožena stranka po predhodnem plačilu davkov in prispevkov plača znesek 10.565,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega, v II. točki izreka navedenega zneska v plačilo, do plačila. V I. točki izreka sklepa je postopek v delu tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka plača znesek 352,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2005 dalje do plačila, ustavilo. V II. točki izreka sklepa je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka v višini 603,17 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila in pod izvršbo.

Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka z izrecno navedbo, da se pritožuje le zoper prvi odstavek I. točke izreka prvostopenjskega sodišča iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi predlaga, da v tem delu izpodbijano sodbo spremeni tako, da naloži toženi stranki le izplačilo odškodnine brez predhodnega odvoda davkov in prispevkov, toženi stranki prizna povračilo stroškov pritožbe in jih naloži v plačilo tožniku v 8 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila. V pritožbi navaja, da 12. člen Uredbe o plačah pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah, določa, da se kot osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo v času, ki ga posamezni pripadnik stalne sestave prebije pri opravljanju nalog v tujini, šteje plača, ki jo je prejemal na dolžnosti v Republiki Sloveniji pred odhodom v tujino. Od plače, ki jo pripadnik prejema za čas opravljanja nalog v tujini, se davki in prispevki ne plačujejo, temveč se plačajo od plače, ki jo je prejemal pred odhodom v tujino v Republiki Sloveniji. Navedeno izhaja tudi iz odločbe z dne 27. 9. 2004, ki je bila tožniku izdana s strani tožene stranke. Tožena stranka je v XI. točki svoje pripravljalne vloge z dne 9. 10. 2009 navedla, da je tožniku davke in prispevke za navedeno obdobje že plačala, tega tožnik ni prerekal, zato se štejejo ta dejstva kot resnična. Tožena stranka tožniku ni dolžna plačati nobenih davkov in prispevkov več. Ker obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje navedbe razlogov, zakaj mora tožena stranka tožniku plačati davke in prispevke, je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, niti bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo odškodnino za 18 neizkoriščenih dni tedenskega počitka v obdobju, ko je bil tožnik napoten na opravljanje dolžnosti v mirovnih silah ... KFOR Kosovo in teh dni, kljub 8. členu Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini (B2), iz razlogov na strani tožene stranke ni mogel izkoristiti. Prisojena odškodnina predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo (plačilo za opravljeno delo na prosti dan – tako na primer sklep VDSS opr. št. Pdp 350/2010 z dne 20. 1. 2011, …), od katere je dolžna tožena stranka z ozirom na določbo člena 3/3 Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 in nadalj.) oziroma člena 35 in nadalj. Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 in nadalj) obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Ker je bilo torej z izpodbijanim delom sodbe odločeno o odškodninskem zahtevku tožnika, so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da teh davkov in prispevkov ni dolžna izplačati zato, ker je tožniku plačala prispevke in davke že od pripadajočih zneskov plače. Iz istega razloga se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe Uredbe o plačah pripadnikov stalne sestave SV v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožene stranke, da je v XI. točke svoje druge pripravljalne vloge z dne 9. 10. 2009 navedla, da je tožniku davke in prispevke za navedeno obdobje že plačala, česar pa tožnik ni prerekal. Iz vpogleda v omenjeno pripravljalno vlogo (list. št. 29) izhaja, da se je tožena stranka v XI. točki te pripravljalne vloge opredeljevala le do dela tožnikovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na plačilo nadur oziroma dežurstva. V tej točki je namreč pojasnila, da pripadniki, ki opravljajo naloge v tujini, nikakor niso v diskriminatornem položaju, saj za delo v tujini dobijo tudi bistveno višjo plačo. Po stališču pritožbenega sodišča Uredba, na katero se sklicuje tožena stranka v pritožbi, na njeno obveznost za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo, nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je neutemeljena tudi pritožbena navedba tožene stranke o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo zato, ker ni izrecno navedlo, zakaj je tožena stranka od prisojene odškodnine dolžna plačati prispevke in davek, saj ta njena obveznost izhaja iz zakonskih določb (Zakona o prispevkih za socialno varnost oziroma Zakona o dohodnini). S tem, ko sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo predpisov, ki zavezujejo toženo stranko k plačilu prispevkov in davka, ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.