Jedro

Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 771/2024 z dne 30. 7. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju toženka) je 30. 7. 2024 izdalo sklep, št. Bpp 771/2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je odločilo, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je vložil 12. 7. 2024, zavrne.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka uvodoma pojasni, da je tožnik 12. 7. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 58189/2024. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP je predlagal odvetnika A. A. iz Kopra. V nadaljevanju obrazložitve toženka navaja, da mora prosilec za BPP v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati dva pogoja, in sicer materialni oziroma subjektivni pogoj ter objektivni pogoj v skladu z 24. členom ZBPP, katerega določbe povzame.

3.Toženka navaja, da tožnik potrebuje BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. VL 58189/2024 z dne 14. 6. 2024, ki ga je prošnji tudi priložil, dopolnitvi prošnje z dne 22. 7. 2024 pa priložil še ugovor zoper ta sklep z dne 10. 7. 2024, ki ga je sestavil in vložil sam, ter pripomnil, da njegova vloga ni popolna. Navedel je še, da je predlog za izdajo sklepa o izvršbi in sklep o izvršbi izmišljotina in zavajanje sodišča ter izpostavil, da bo po sodnih počitnicah izbrani odvetnik poslal izvršilnemu sodišču dodatni dopis. Izbrani odvetnik ga bo v nadaljevanju izvršilne zadeve tudi zastopal. Pojasnil je še, da mu je bil sklep o izvršbi puščen v nabiralniku dne 4. 7. 2024.

4.Toženka navaja, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil sklep o izvršbi tožniku puščen v nabiralniku 4. 7. 2024 in mu je bil s tem vročen. Rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi je pričel teči 5. 7. 2024 in se je iztekel 12. 7. 2024. Istega dne je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP. Toženka izpostavlja, da skladno z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. V obravnavanem primeru je to od 13. 7. 2024 dalje. Na podlagi navedenega sklene, da tudi kolikor bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen isti dan, kot je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, stroški za vložitev ugovora po odvetniku ne bi bili kriti. Toženka zato zaključuje, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo ugovora (oziroma dopisa, kot ga poimenuje sam), ki bi ga sestavil odvetnik po izteku predpisanega roka, saj bi bil ugovor oziroma vsakršno dodatno pojasnjevanje prepozno in pisanja izvršilno sodišče ne bi obravnavalo, temveč bi ga zavrglo.

5.Ker ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, je toženka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila. Ker je prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ni presojala, ali tožnik izpolnjuje subjektivni (materialni) kriterij za dodelitev BPP.

6.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, katero prereka v celoti, posebej pa nasprotuje 5. in 6. točki obrazložitve. Obrazložitev ni primerna, saj mu je toženka v zadevi opr. št. I P 41/2024 z odločbo, št. Bpp 630/2024 z dne 19. 6. 2024, odobrila BPP, gre pa za isto tematiko, kot v zadevi, za katero zaproša za dodelitev BPP. Dodaja še, da služba za BPP ne more vnaprej odločati o izidu zadeve oziroma presojati, kakšne verjetne izglede za uspeh naj bi imel. Sklicuje se še na sodbo Upravnega sodišča III U 168/2024, s katero je naslovno sodišče njegovi tožbi ugodilo. Navaja, da so tožbeni razlogi v predmetni tožbi enaki tožbenim razlogom v zadevi III U 168/2024, da gre v obeh primerih za isto tematiko ter da so problematični 8-dnevni sodni roki, saj v tako kratkem času brez odvetnika ni mogoče pravočasno odgovoriti.

7.Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

8.Tožba je utemeljena.

9.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 12. 7. 2024.

10.Sodišče ugotavlja, da izrek izpodbijanega sklepa, ki ga je toženka oblikovala tako, da je navedla "Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 12. 7. 2024 vložil prosilec B. B. se zavrne", ni določen in ga niti v okviru tožbenih navedb ni mogoče preizkusiti.

11.V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP mora toženka, če ZBPP ne določa drugače, postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta v 213. členu določa, da se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek); izrek mora biti kratek in določen (šesti odstavek). Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.1 Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvr
61ljiv, dokon
0Dn in pravnomo
0Dn.

12.Iz izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, o katerih tožnikovih zahtevkih je bilo s tem odločeno. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (5. in 6. točka), kar pa, kot že rečeno, ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. V izreku bi namreč morala natančno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je v obravnavani prošnji za dodelitev BPP uveljavljal tožnik in je zanje toženka presodila, da ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev BPP ter je zato te zahtevke zavrnila. Le na podlagi tako oblikovanega izreka je namreč mogoče ugotoviti, o čem je bilo v zadevi sploh odločeno, ter presoditi, ali je takšna odločitev zakonita, posledično pa tudi ugotoviti, katera odločitev postane dokončna in pravnomočna.2

13.Sodišče po povedanem ugotavlja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

14.Odločitev je sodišče sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15.Sodišče še dodaja, da bi toženka morala izpodbijani akt nasloviti kot odločbo, in ne kot sklep. Iz izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da razlog za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP niso procesni razlogi (kar bi opravičevalo izdajo sklepa), pač pa je toženka meritorno odločila o tožnikovem zahtevku oziroma o njegovi prošnji za dodelitev BPP s tem, da ga je zavrnila in bi zato morala svojo odločitev poimenovati kot odločbo. Ne glede na opisano ugotovitev pa sodišče pojasnjuje, da ta nedoslednost ne vpliva na zakonitost izpodbijanega akta, saj je za presojo bistvena njegova vsebina, ne pa oblika, v kateri je akt izdan.

-------------------------------

1Glej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), urednika P. Kovač in E. Kerševan, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 436 do 442.

2Prim. sodbi tega sodišča III U 179/2022 z dne 9. 9. 2022 in III U 190/2022-6 z dne 15. 9. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 34, 34/2

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 213, 213/1, 213/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.