Jedro

Izvedensko mnenje, ki je bilo dopolnjeno nazadnje 13. 9. 2002, je bilo jasno: če bi opravili biopsijo, bi ugotovili, da gre za premaligne spremembe celic, da je potrebna le odstranitev maternice, ki se lahko opravi skozi nožnico. Ker so biopsijo opustili, so opravili preobsežen obseg, katerega posledica je komplikacija, za katero sicer ne bi odgovarjali, sedaj pa je zaradi napake pri izbiri načina operacije odgovornost druge toženke podana.

Toženki v reviziji ne zatrjujeta morebitne procesne napake v postopku pridobivanja izvedenskega mnenja, ki bi vplivala na njegovo pravilnost. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju pravilno odločilo, da je pri izbiri načina operativnega posega prišlo do medicinske napake.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženki krijeta sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 8. 9. 1997 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je prva toženka na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem dolžna plačati invalidnino, druga toženka pa odškodnino zaradi medicinske napake.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice delno ugodilo. Tako je odločilo, da je prva toženka dolžna tožnici plačati 10.382,22 EUR, druga toženka pa 69.200,00 EUR, obe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje sta se pritožili obe toženki in sodišče druge stopnje je njuni pritožbi zavrnilo in je v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno odločitev sodišča druge stopnje toženki vlagata revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da so razlogi sodišča prve stopnje nejasni, ker v prvem odstavku na 5. strani obrazložitve sodišče prve stopnje zapiše, da ni šlo za zdravniško napako, v drugem odstavku na 6. strani pa, da je bila zdravniška napaka storjena. Toženki poudarjata, da je izvedenec ugotovil, da je patolog pri tožnici postavil diagnozo CIN 3, kar govori za odstranitev materničnega vratu v obliki stožca, da pa se pri bolnicah, starejših od 40 let, ki imajo tudi druge težave (dolgotrajne krvavitve), odstrani maternica. Toženki opozarjata, da se ta lahko odstrani skozi nožnico ali s prerezom trebušne stene. Poudarjata, da so zato, ker pred posegom ni bilo mogoče vedeti, ali so bolni tudi jajčniki, opravili operacijo s prerezom trebušne stene. Navajata, da so sicer res po nepotrebnem odstranili tudi jajčnike, da pa odločitev za vrsto operacije ni bila napačna. Poudarjata, da je bila poškodba stegenskega živca komplikacija, ki ni posledica nestrokovno opravljenega posega. Opozarjata, da je pomembna ugotovitev v izvedenskem mnenju, da do poškodbe stegenskega živca lahko pride tudi pri operaciji skozi nožnico. Toženki predlagata, naj Vrhovno sodišče revizij ugodi in sodbi višjega sodišča in sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva: - citološki izvid pri tožnici odvzetega brisa s površine nožničnega dela materničnega vratu in kanala materničnega vratu je pokazal, da gre za sumljive celice; - pri tožnici je bila nato opravljena kolposkopija (pregled površine materničnega vratu pod povečavo), ne pa tudi biopsija (odščip koščka tkiva), iz katere bi bilo bolj razvidno kolikšne so bolezenske spremembe – ali gre že za maligne ali za premaligne spremembe celic nožničnega dela materničnega vratu; - 13. 10. 1994 je bila opravljena odstranitev maternice z jajčniki s prerezom trebušne stene; - po operaciji je preiskava odvzetih tkiv pokazala, da je šlo pri tožnici za premaligne spremembe celic materničnega vratu, jajčniki pa niso bili bolezensko spremenjeni; - da je bil poseg zato bistveno preobsežen, da je bila pri tožnici sicer indicirana odstranitev maternice, vendar bi bilo treba poseg opraviti skozi nožnico; - da je pri prerezu trebušne stene prišlo do poškodbe stegenskih živcev zaradi pritiska kirurškega instrumenta za razpiranje ran na predel stranske medenične stene, kjer poteka stegenski živec; - da take poškodbe predstavljajo znan in ne tako redek zaplet pri prerezu trebušne stene, pri operaciji skozi nožnico pa so izjemno redke; da zaradi poškodbe živca tožnica šepa, v križu je nagnjena levo, bolečina seva po levi nogi do prstov; da je bilo tožnici povedano, da obstajata dva možna operativna posega, ampak ji je bilo takoj rečeno, da ji bodo prerezali trebušno steno, s čemer je soglašala.

8. Toženki neutemeljeno zatrjujeta, da obstaja nasprotje med razlogi v sodbi sodišča prve stopnje. Kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, je sodišče prve stopnje zapisalo, da je bil sam operativni poseg opravljen strokovno, da pa je bil nepotreben zaradi opustitve potrebnega postopka diagnosticiranja in da je v tem zdravniška napaka.

9. Za odločitev o obstoju obveznosti toženk je bistveno vprašanje, ali je bila res narejena strokovna napaka pri izbiri načina operacije. Sodišči prve in druge stopnje pravilno poudarjata, da je bilo izvedensko mnenje, ki je bilo dopolnjeno nazadnje 13. 9. 2002, jasno: če bi opravili biopsijo, bi ugotovili, da gre za premaligne spremembe celic, da je potrebna le odstranitev maternice, ki se lahko opravi le skozi nožnico. Ker so biopsijo opustili, so opravili preobsežen obseg, katerega posledica je komplikacija, za katero sicer ne bi odgovarjali, sedaj pa je zaradi napake pri izbiri načina operacije odgovornost druge toženke podana.

10. Toženki v reviziji ne zatrjujeta morebitne procesne napake v postopku pridobivanja izvedenskega mnenja, ki bi vplivala na njegovo pravilnost. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju pravilno odločilo, da je pri izbiri načina operativnega posega prišlo do medicinske napake. Res je izvedenec navedel, da so poškodbe stegenskega živca pri operaciji skozi nožnico izjemno redke, to pa ne pomeni, da odškodninska odgovornost druge toženke ni podana že zato, ker izvedenec poškodbe stegenskega živca pri operaciji skozi nožnico ni povsem izključil. 11. Višine prisojene odškodnine toženki v reviziji ne izpodbijata, Vrhovno sodišče pa na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti le v mejah revizijskih razlogov(1).

12. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.

13. Odločitev, da toženki sami krijeta svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Pravno mnenje občne seja VS RS z dne 12.12.2002, Pravna mnenja št. 2/02, str.10