Jedro

Upravni spor I U 1861/2013 je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo tožbe v zadevi I U 320/2014, to je pred 17. 12. 2013. S tem je prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za navedeni upravni spor, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za omenjeni upravni spor, v katerem je izpodbijal odločitev, da se mu s tožbo v upravnem sporu pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli BPP. Organ za BPP ima zato prav, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, določenega v 24. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče RS, Organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 320/2014 z dne 10. 4. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, ker je menil, da tožnik kot prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je določen v prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ker ni prava uka oseba, prosi sodišče, da se mu dodeli BPP in da se pritožba pravilno pravno popravi in navedejo vsa dejstva, ki utemeljujejo dodelitev BPP. V izpodbijanem aktu je nepravilno presojeno, da nima izgledov za uspeh s pritožbo. Organ svojih trditev ni obrazložil s tehtnimi argumenti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis.

Organ za BPP je z odločbo št. Bpp 195/2014 z dne 29. avgusta 2014 zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v predmetnem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP z izpodbijano odločbo tožniku pravilno zavrnil prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 320/2014-5 z dne 10. 4. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ tožniku prošnjo za BPP zavrnil, ker je menil, da dodelitev BPP za pritožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča I U 312/2014 z dne 10. 4. 2014, nima verjetnih izgledov za uspeh. V prvem odstavku 24. člena ZBPP je kot eden od pogojev, ki za odobritev BPP morajo biti izpolnjeni, določen verjeten izgled prosilca za uspeh v zadevi oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Nadalje so v tretjem odstavku tega člena določeni še kriteriji, relevantni za oceno očitne nerazumnosti zadeve.

Sodišče soglaša z organom za BPP oziroma njegovim razlogom, ki jih je navedel v izpodbijani odločbi, da dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS, I U 320/2014 z dne 10. 4. 2014, nima verjetnih izgledov za uspeh in je zato zadeva očitno nerazumna. Namreč organ je navedel, da je bila prosilčeva tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 299/2013-2 z dne 31. 12. 2013, s sklepom, (zoper katerega tožnik želi vložiti pritožbo) I U 320/2014 z dne 10. 4. 2014, zavržena. V obrazložitvi sklepa pa je bilo navedeno, da je bilo z odločbo št. Bpp 299/2013 z dne 31. 12. 2013 odločeno o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 205/2013 z dne 15. 10. 2013 ter da je bil upravni spor zoper to odločbo voden pod opr. št. I U 1861/2013 ter je bila prosilčeva tožba v navedenem upravnem sporu zavrnjena s sodbo z dne 17. 12. 2013, sodba pa je istega dne postala pravnomočna. Upravni spor I U 1861/2013 pa je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo tožbe v zadevi I U 320/2014, to je pred 17. 12. 2013. S tem je prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za navedeni upravni spor, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za omenjeni upravni spor, v katerem je izpodbijal odločitev, da se mu s tožbo v upravnem sporu pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli BPP. Iz navedenih, povzetih razlogov, ima organ za BPP prav, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, določenega v 24. členu ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.