Jedro

Ker je bil prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah do deleža 1/2 na upnika izveden po izdaji izvršilnega naslova (20. 5. 2016), je upnik prehod terjatve iz izvršilnega naslova nanj v tem delu pravilno izkazoval s sklepom o izročitvi St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017, ki predstavlja javno in s tem kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Lastninska pravica do deleža 2/2 na spornih nepremičninah pa je na upnika prešla že v času teka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru I Pg 145/2014 in pred izdajo izvršilnega naslova. V tem primeru pa o prehodu terjatve po 24. členu ZIZ ni mogoče govoriti, temveč je upravičenost upnikovega predloga za izvršbo potrebno presojati z upoštevanjem subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilnega naslova glede na določbo 190. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor dolžnika z dne 1. 10. 2018 zavrne (I. točka izreka), in da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Dolžnik je ugovarjal upnikovi aktivni legitimaciji, saj iz predloga za izvršbo in prilog ni razvidno, da bi upnik razpolagal z overjeno listino, ki izkazuje prehod terjatve nanj, kot to določa 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišče je vse listine upnika le povzelo, ni pa obrazložilo ali in zakaj te listine izpolnjujejo pogoje za kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje se sklicuje na pravni temelj za izvrševanje posesti, kar za predmetni izvršilni postopek ni pomembno. Dolžnik je tudi trdil, da obveznosti ne more izpolniti, ker so nepremičnine z vednostjo ali/in odobritvijo upnika v posesti družbe L. I. d.d. Sodišče prve stopnje je glede tega obrazložilo le, da dolžnik ni navajal, da bi nepremičnino izpraznil in jo izročil upniku, in da je to zatrjevano dejstvo brezpredmetno, ne pojasni pa zakaj. Ob tem je nekritično sledilo navedbam upnika glede medsebojne povezanosti pravnih in fizičnih oseb, zaradi katere bi direktor dolžnika lahko dosegel izpolnitev obveznosti. Sodišče niti ni obrazložilo za kakšno povezanost naj bi šlo, dolžnik pa tudi izrecno zanika, da bi lahko na pravno dopusten način lahko vplival na ravnanje uprave L. I. d.d. in dosegel, da bi ta izpraznila in izročila nepremičnine upniku.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, nasprotoval je navedbam dolžnika in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izročitev in izpraznitev nepremičnin na območju K. L. I. (v nadaljevanju: sporne nepremičnine). Svoj predlog je med drugim opiral na sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 145/2014 z dne 20. 5. 2016 o nalogu za izpraznitev spornih nepremičnin in izročitev v posest (izvršilni naslov)1, ki se na aktivni strani glasi na takratna tožnika - solastnika predmeta izvršbe K. Z. d.d. - v stečaju in K. d.o.o. - v stečaju in na listine, ki izkazujejo prehod njune solastninske pravice na upnika (Kupoprodajna pogodba med upnikom in prvim tožnikom K. Z. d.d. - v stečaju o prodaji ½ solastniškega deleža nepremičnin ter posledično sklep o izročitvi teh nepremičnin upniku St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017 in sklep o vknjižbi v zemljiško knjigo Dn 28749/2017; Sklep St 1449/2011 z dne 10. 11. 2015 o razdelitvi posebne razdelitvene mase s prenosom premoženja - spornih nepremičnin do deleža ½ - drugega tožnika K. d.o.o. - v stečaju na upnika in posledično sklep o vknjižbi v zemljiško knjigo Dn 303966/2016). Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 20. 9. 2018. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal z razlogi, da upnik ni izkazal prehoda terjatve v skladu s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), in da obveznosti tudi ne more izpolniti, ker ima sporne nepremičnine v posesti družba L. I. d.d. Takšnemu ugovoru sodišče prve stopnje ni sledilo, zato ga je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in pri tem ugotovilo, da sklep vsebuje zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo pritožbeni preizkus. Sodišče prve stopnje se je izreklo o vseh ugovornih razlogih dolžnika, zgolj dejstvo, da se dolžnik s takšno obrazložitvijo ne strinja, pa še ne pomeni, da izpodbijani sklep ni obrazložen. S takšnim očitkom zato pritožba ne more uspeti.

7. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da razlogi izpodbijanega sklepa niso v celoti pravilni. Pritožbeno sodišče je namreč v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri odločanju o izkazanosti pogojev za prehod terjatve na upnika ni upoštevalo, da je lastninska pravica na spornih nepremičninah na upnika prešla na dveh različnih podlagah in v dveh različnih časovnih obdobjih. Iz tega razloga bi bilo potrebno prehod terjatve iz izvršilnega naslova in s tem upravičenost upnika za vložitev predloga za izvršbo presojati ločeno glede na posamezne stranke izvršilnega naslova (tožnika kot solastnika), kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Lastninska pravica na spornih nepremičninah do deleža ½ je iz prvega tožnika po izvršilnem naslovu (K. Z. d.d.- v stečaju) na upnika prešla na podlagi sklepa o izročitvi Okrožnega sodišča v Kopru St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017. Upnik se je posledično kot solastnik spornih nepremičnin do deleža ½ v zemljiško knjigo vknjižil z učinkom od 2. 2. 2017 (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 28749/2017). Ker je bil prenos lastninske pravice na upnika izveden po izdaji izvršilnega naslova (20. 5. 2016), je upnik prehod terjatve iz izvršilnega naslova nanj pravilno izkazoval s sklepom o izročitvi St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017, ki predstavlja javno in s tem kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Upnik je na tej podlagi namreč pridobil (so)lastninsko pravico na spornih nepremičninah, iz nje pa izhajajo tako njegova pravica do posesti in uporabe stvari, kot tudi pravica do varstva njegove lastninske pravice z zahtevkom po vrnitvi (izročitvi) stvari v posest (37. in 92. člen v zvezi s 100. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Upnik je tako vstopil v pravni položaj prejšnjega solastnika spornih nepremičnin, na katerega glasi izvršilni naslov, zaradi česar je glede na svoja lastninsko pravna upravičenja na tej podlagi tudi upravičen prisilno terjati izpolnitev dolžnikove obveznosti (vrnitev stvari v posest) v tem postopku.

9. Drugačna pa je situacija v primeru prehoda lastninske pravice na upnika iz drugega tožnika po izvršilnem naslovu (K. d.o.o. - v stečaju). Upnik je namreč solastninsko pravico do deleža ½ na spornih nepremičninah od imenovanega pravnega prednika pridobil na podlagi Sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 1449/2011 z dne 10. 11. 2015 o razdelitvi posebne razdelitvene mase s prenosom premoženja. Posledično se je kot solastnik spornih nepremičnin do deleža ½ v zemljiško knjigo vpisal z učinkom od 27. 11. 2015 (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 303966/2016). Lastninska pravica je torej nanj prešla že v času teka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru I Pg 145/2014 in pred izdajo izvršilnega naslova. V tem primeru pa o prehodu terjatve po 24. členu ZIZ ni mogoče govoriti, temveč je upravičenost upnikovega predloga za izvršbo potrebno presojati z upoštevanjem subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilnega naslova glede na določbo 190. člena ZPP. Njeno bistvo je namreč v tem, da pravnomočnost izvršilnega naslova učinkuje tudi zoper tistega, ki je stvar, o kateri je tekla pravda (sporne nepremičnine), pridobil med pravdo. Novi pridobitelj (lastnik) stvari torej lahko na podlagi izvršilnega naslova uspešno zahteva izvršbo proti dolžniku, kljub temu, da se izvršilni naslov glasi še na ime odsvojitelja (prejšnjega lastnika) stvari. Vendar, da se takšni učinki lahko dosežejo, mora tožnik (odsvojitelj) po prevladujoči relevančni teoriji2 svoj zahtevek v pravdi prilagoditi nastali situaciji, tako da izpolnitev zahteva v korist pridobitelja.

10. V konkretnem primeru sicer ta predpostavka ni bila izpolnjena, saj izvršilni naslov dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti odsvojiteljema spornih nepremičnin in ne upniku iz tega postopka, vendar pa je potrebno upoštevati, da je predmet obveznosti po izvršilnem naslovu stvar kot celota, sama obveznost pa je nedeljiva, saj ni mogoče izročiti v posest zgolj idealne polovice spornih nepremičnin. Dolžnik bi tako lahko svojo obveznost veljavno izpolnil z izročitvijo spornih nepremičnin v posest bodisi enemu, bodisi drugemu solastniku (odsvojitelju) spornih nepremičnin. Slednja pa imata kot solastnika tudi samostojno pravico do varstva svoje lastninske pravice na celi stvari (100. člen SPZ)3, in sicer tako v pravdnem, kot tudi v izvršilnem postopku. Ker bi torej predlog za izvršbo zoper dolžnika za izročitev in izpraznitev spornih nepremičnin na podlagi izvršilnega naslova lahko vložil zgolj eden izmed pravnih prednikov upnika (odsvojiteljev), posledično tudi v konkretnem primeru zadostuje, da je upnik prehod terjatve na podlagi 24. člena ZIZ izkazal zgolj za enega izmed njiju (K. Z. d.d. - v stečaju). Njegov predlog za izvršbo na podlagi predloženega izvršilnega naslova je zato utemeljen.

11. Pritožba tudi ne more uspeti z očitkom o napačnih zaključkih sodišča prve stopnje glede ugovornih navedb dolžnika, da so sporne nepremičnine v posesti druge osebe (družbe L. I. d.d.), zaradi česar izpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi ni mogoča. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanemu sklepu zavzelo pravilno stališče, da dolžnik s takšnim razlogom ne more opravičiti neizpolnitve obveznosti, ki mu je naložena z izvršilnim naslovom (9. točka obrazložitve). Svojo odločitev je sodišče med drugim oprlo tudi na stališče, da bi zaradi lastniške povezanosti dolžnika in zatrjevanega posestnika spornih nepremičnin dolžnik lahko kadarkoli izpraznil sporne nepremičnine, kar ni pravilno, saj v prid takšnemu zaključku stranki nista podali zadostne trditvene in dokazne podlage glede medsebojne povezanosti in poslovanja obeh družb. Kljub temu pa takšen zaključek (glede na ostale zaključke sodišča, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija), v zadevi ne predstavlja odločilnega razloga, ki bi vplival na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Bistveno v zvezi z obveznostjo iz izvršilnega naslova je namreč zgolj dejstvo, da je ta naložena v izpolnitev dolžniku4, le-ta pa se je ne more razbremeniti s sklicevanjem na dejstvo, da sporne nepremičnine zaseda druga oseba. Takšne navedbe ne predstavljajo ugovornega razloga po prvem odstavku 55. členu, ki bi lahko preprečile dovoljeno izvršbo. V kolikor dolžnik obveznosti po izvršilnem naslovu oz. sklepu o izvršbi ne bo (sam) izpolnil, bo sporne nepremičnine v posest upniku izročil izvršitelj, potem ko bo iz njih odstranil stvari in osebe (prvi odstavek 221. člena ZIZ). Morebitne ovire pri opravljanju izvršbe, ki jih zatrjuje dolžnik, pa bodo lahko predmet presoje in pravnega varstva šele, če bodo izvršitelju pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe znane, izvršilnemu sodišču pa predložene v odločanje v okviru možnih pravnih sredstev zatrjevanega posestnika spornih nepremičnin.

12. Upoštevaje vse navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna, čeprav deloma iz drugih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ki je postala pravnomočna in izvršljiva s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 77/2017 z dne 15. 6. 2017. 2 Prim. A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 234 in VSRS III Ips 17/2002; VSK Cp 920/2013; VSL II Cp 2541/2009, II Ip 1139/2010, I Cp 2370/2010, II Cp 10/2012, I Cpg 626/2012, I Cpg 68672013, I Cpg 1869/2014; VSC Cp 2034; VSM I Cp 1243/2008. 3 Prim. tudi A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 507, VSRS II Ips 71/2011 in VSL II Cp 3708/2011. 4 Ker je bil dolžnik tisti, ki je nepremičnino zasedal na podlagi prej veljavne najemne pogodbe in po prenehanju le-te nepremičnine ni prostovoljno izpraznil, zaradi česar je upnik pred pravdnim sodiščem izposloval izvršilni naslov za njihovo izpraznitev in izročitev v njegovo posest.