Jedro

Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.

Zoper sklep se je iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe določil ZPP in ZIZ ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Navaja, da že sam način, da je toženec od tožnikov pridobil razmeroma visoka sredstva, pri tem pa obljubil abnormalno visoke obresti, kažejo na premetenost v njegovem postopanju. Navedba v odgovoru na tožbo, da je „transparentno odvajal osebnemu finančnemu pooblaščencu iz C.“ kažejo na postopanje, ki ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. To pa tudi pomeni, da bo v bodoče ravnal tako, da bi svoje premoženje skril. Sredstva, ki jih je toženec dobil od tožnikov, je kot posojilo izročil svojemu bratu F.P., ki je postal lastnik teh sredstev (2. odstavek 569. člena OZ). Sredstva so tako iz toženčeve sfere prešla v premoženjsko sfero njegovega brata. Bistvo postopanja toženca je v tem, da sredstva ne ostanejo v njegovi premoženjski sferi na njegovem računu oziroma kjerkoli drugje, kjer bi bilo mogoče ta sredstva izterjati. Takšno ravnanje pomeni dejanski stan, ki predstavlja nevarnost za bodočo uveljavitev terjatev tožnikov. Irelevantna je toženčeva denarna terjatev zoper A.R. Iz zemljiške knjige izhaja, da je na njeni nepremičnini hipoteka J.O., ki je zaznamovana že 19.5.2005, torej pred toženčevo terjatvijo. Po povedanem ni dvoma, da toženec ob koncu tega postopka ne bo imel relevantnega premoženja na katerega bi se lahko usedla tožeča stranka. Edino oprijemljivo premoženje toženca je terjatev do B.A., ki je hipotekarno zavarovana in predlagana v izpodbijanem sklepu.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da je postopek na predlog za izdajo začasne odredbe sumaren in hiter ter se o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala prvega od obeh zakonsko predvidenih pogojev, potrebnih za izdajo začasne odredbe in sicer verjetnost obstoja terjatve (1. odstavek 270. člena ZIZ). Poleg tega pogoja pa mora upnik za verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnik bi torej moral kumulativno izkazati oba pogoja. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev in obrazložitev prvega sodišča v delu, ko le-ta ugotavlja, da tožniku ni uspelo izkazati nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje na navedbe prvega sodišča in jih povzema kot svoje. Na konkretne pritožbene navedbe pa je še dodati, da postopanje toženca po vložitvi tožbe ni prav nič drugačno kot pred tem, vsaj tožeča stranka tega ne zatrjuje. Že od vsega začetka poslovanja sta tožnika vedela, da toženec posojeni denar plasira naprej z namenom, da se oplemeniti. Ni ga zadrževal pri sebi, če bi ga, se denar ne bi mogel plemenititi niti za obresti, ki jih sicer dajejo banke. Očitek tožeče stranke, da je toženec denar posodil bratu F.P. pa ne kaže na to, da je denar na ta način odtujil oziroma skril. O posojilu sta toženec in brat pri notarju sklenila ustrezno pogodbo. Poleg tega, da je toženec sklenil z bratom posojilno pogodbo, pa tožeča stranka ni povedala, kaj konkretno sedaj dela toženec, kar bi pomenilo oziroma izpolnjevalo pogoje iz 2. odstavka 270. člena ZIZ.

Po povedanem se pokaže pritožba tožeče stranke kot neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.