Jedro

Tretji dolžnik pravilno navaja, da zadošča že verjetno izkazana sprememba vrednosti nepremičnine, pri čemer iz zakonskega besedila ne izhaja zahteva, da bi moralo biti mnenje sodnega cenilca narejeno izključno za namen izvršilnega postopka.

Izrek

I. Pritožba prvega dolžnika se zavrže. II. Pritožbi tretjega dolžnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnikov za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.

2. Prvi in tretji dolžnik v pravočasni pritožbi navajata, da so izpolnjeni zakonski pogoji za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine iz četrtega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predložila sta izvedensko mnenje, iz katerega izhaja 20% višja vrednost. Devet let kasneje, kot je bila opravljena cenitev cenilke E.J. na podlagi nabavnovrednostnega načina, ker primerljivih prodaj ni bilo, je sedaj bilo mogoče pridobiti podatke o primerljivih prodajah na trgu, s čimer je bila lahko podana tržna cena, kot to določa drugi odstavek 178. člena ZIZ. Razlika v vrednosti 33.474 EUR pomeni precejšnjo spremembo. Menita, da je podana tudi procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ni mogoča primerjava med cenitvama. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Pritožba prvega dolžnika je nedovoljena, medtem ko je pritožba tretjega dolžnika utemeljena.

- K I. točki izreka:

4. Pritožba je dovoljena, če jo je vložila osebe, ki je imela to pravico, ali oseba, ki se pritožbi ni odpovedala ali jo umaknila, ali če je pritožnik imel pravni interes za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ena izmed predpostavk za dopustnost pritožbe je torej ta, da mora pritožbo podati upravičena oseba - oseba, ki ima procesno legitimacijo za pritožbo.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičnine z ID znakom 656-475/0-0, v lasti druge dolžnice in tretjega dolžnika, vsakega do ene tretjine, ki je predmet predmetne izvršbe. Sprejeta odločitev se ne nanaša na prvega dolžnika, saj se odloča le o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ki ni v njegovi lasti. Odločitev se ne nanaša nanj in ne posega v njegove pravice. S sklepom In 354/2002 z dne 6. 11. 2008 je bila izvršba na njegovo tretjino predmetne nepremičnine ustavljena in le-ta ni več predmet izvršbe. Prvi dolžnik zoper to odločitev zato nima pravice do pritožbe.

6. Kot nedovoljeno jo je drugostopenjsko sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

- K II. točki izreka:

7. Ker je sodišče prve stopnje podalo jasno obrazložitev, ni podana zatrjevana procesna kršitev. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je bila predložena cenitev pridobljena z drugim namenom v nepravdnem postopku, s čimer je zadostilo standardu obrazloženosti.

8. Vendar je odločitev o zavrnitvi predloga za ponovno ugotovitve vrednosti nepremičnine zmotna iz razloga nepravilne presoje zakonskih pogojev iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ. Tretji dolžnik pravilno navaja, da zadošča že verjetno izkazana sprememba vrednosti nepremičnine, pri čemer iz zakonskega besedila ne izhaja zahteva, da bi moralo biti mnenje sodnega cenilca narejeno izključno za namen izvršilnega postopka. Tretji dolžnik je predložil mnenje sodnega cenilca, ki je bilo pridobljeno v sodnem postopku, kar zadošča. Četudi je bilo pridobljeno za namen nepravdnega postopka, iz njega izhaja tržna vrednost obravnavane nepremičnine, kar je edino odločilno.

9. Nepravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da 20% sprememba vrednosti ne ustreza predpisanemu pravnemu standardu precejšnje spremembe. Tretji dolžnik pravilno navaja, da je razlika več kot 30.000 EUR precejšnja sprememba vrednosti. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo stališče sodne prakse, da mora biti sprememba vrednosti posledica spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, saj zgolj predložitev mnenja, iz katerega izhaja drugačna ocena vrednosti, ne zadošča.(1) Vendar so v obravnavani zadevi podane spremenjene okoliščine, ki opravičujejo ponovno ugotovitev vrednosti.

10. Prva je velika časovna oddaljenost cenitve, ki sicer sama zase ne zadošča, lahko pa zaradi splošno znanega dejstva, da se lahko v daljšem časovnem obdobju tržne razmere bistveno spremenijo, utrjuje navedbe dolžnika o drugih pomembnih dejstvih, ki kažejo na spremenjene okoliščine. Splošno znano je, da razmere na trgu sooblikujejo dejanske prodaje. V času, ko je bila podana cenitev v obravnavani zadevi leta 2006, ni bilo upoštevnih primerljivih prodaj (bil je uporabljen nabavnovrednostni način),(2) sedaj pa so te že bile opravljene, kot zatrjuje tretji dolžnik in potrjuje predloženo izvedensko mnenje D. M., ki je bilo izdelano po metodi primerljivih prodaj. Iz pojasnjenega je mogoče zaključiti, da so opravljene primerljive prodaje verjetno prispevale k spremenjenim razmeram na trgu in s tem k precejšnji spremembi vrednosti nepremičnine.

11. Sodišče druge stopnje je po pojasnjenem izpodbijani sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da ponovno ugotovi tržno vrednost obravnavane nepremičnine.

12. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : V nasprotnem primeru, če spremenjene okoliščine ne bi bile podane, bi se neutemeljeno poseglo v odločitev o ugotovitvi vrednosti, ki jo varujejo učinki pravnomočnosti, iz katerih izhaja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari. Primerjaj tudi VSM sklep I Ip 293/2014. Op. št. (2) : Iz cenitve cenilke E. J. izhaja, da je uporabila ta način vrednotenja, ker ni bilo na voljo primerljivih prodaj (12. stran cenitve).