Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Ip 3507/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:II.IP.3507.2014 Izvršilni oddelek

pooblastilo po polnoletnosti ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Višje sodišče v Ljubljani
1. oktober 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če otrok, kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od očeta, med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva, saj materialnopravna in procesnopravna dejanja otrokove matere, kot njegove zakonite zastopnice ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti, medtem ko otrok pooblastilo lahko prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. ugovor dolžnika z dne 27. 11. 2013 zavrnilo in v točki II. dolžniku naložilo, da mora upnikoma v osmih dneh povrniti 33,60 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in da pritožbeno sodišče samo odloči o zadevi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit. Zaključek prvostopenjskega sodišča v sedmem odstavku obrazložitve je nepravilen. Skladno z veljavno zakonodajo namreč zakonito zastopstvo staršev, v konkretnem primeru matere J. nad hčerko E., že po samem zakonu preneha z otrokovo polnoletnostjo, v konkretnem primeru 1. 11. 2012 in je tako hči E. postala samostojno opravilno sposobna. Kakršnokoli zakonito zastopstvo matere J. je tako prenehalo in so posledično vsakršna ravnanja matere neveljavna. Glede na to, da gre pri vložitvi predloga za novo izvršilno sredstvo, ki je bilo vloženo 24. 9. 2013, za samostojno procesno dejanje, ki je opravljeno po polnoletnosti hčere E., bi bilo potrebno predložiti ustrezno pooblastilo o vzpostavitvi pooblastilnega razmerja med E. ali materjo J. ali pa kateremkoli pooblaščencem. V konkretnem primeru tako pooblastilo ni bilo dano in ni bilo vzpostavljeno nikakršno pooblastilno razmerje med E. in komurkoli, zaradi česar je bil že sklep sodišča z dne 15. 11. 2013 nepravilen in nezakonit, saj ga je sodišče izdalo brez ustreznega predloga (ni izkazano pooblastilno razmerje), posledično pa je izpodbijani sklep nezakonit, saj temelji na napačni materialni podlagi. V zvezi z odtegljaji od plače za mesec april in maj 2012 dolžnikovega delodajalca X d.o.o., to je dvakrat po 150,00 EUR, pa je ta plačila, ne glede na to, ali jih je dolžnik navajal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, nedvomno potrebno upoštevati, saj ni sporno, da so bila ta plačila izvršena in nakazana na transakcijski račun J. Posledično je višina vtoževane terjatve nepravilna, saj bi morala takrat še zakonita zastopnica upnice, umakniti predlog za izvršbo, vsaj za znesek že plačane terjatve.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, kar se tiče ugovora v zvezi s pooblastilnim razmerjem upnice, ki je že postala polnoletna. Če namreč otrok, kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od očeta, med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva, saj materialnopravna in procesnopravna dejanja otrokove matere, kot njegove zakonite zastopnice ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti, medtem ko otrok pooblastilo lahko prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar. Dolžnikov ugovor je torej v tem delu neutemeljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj v konkretnem primeru polnoletna upnica pooblastila odvetniku ni preklicala, zato vsa njegova procesna dejanja v tem izvršilnem postopku ostanejo v veljavi.

7. Prav tako se sodišče druge stopnje strinja s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v zvezi s trditvami, ki se tičejo odtegljajev od plače za meseca april in maj 2012, saj gre za dejstva, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar pa ni storil. Dolžnikov ugovor je tudi iz tega razloga sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da ima dolžnik zoper sklep, s katerim je sodišče, med izvršilnim postopkom, na predlog upnika, v skladu s 34. členom ZIZ, odločilo o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe (primerjaj Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja I/96). Dolžnik ima torej omejene ugovorne razloge v zvezi z novim izvršilnim sredstvom in kot ugotavlja sodišče prve stopnje, dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi preprečevali izvršbo, temveč izpodbija upnikovo terjatev, kar pa je lahko le predmet ugovora zoper sklep o izvršbi ali pa ugovora po izteku roka. V konkretnem primeru bi torej dolžnik lahko izpodbijal le utemeljenost samega novo dovoljenega izvršilnega sredstva, ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno pravno sredstvo – ugovor zoper sklep o izvršbi, ki pa je v tej zadevi že postal pravnomočen. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da dolžnik v obravnavanem ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo ne uveljavlja pravnorelevantne razloge, saj ne izpodbija same dovolitve novega izvršilnega sredstva, zato je njegov ugovor neutemeljen, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbi zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia