Jedro

Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki jo je delodajalec naknadno izplačal svojemu delavcu, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa naj bi bil na podlagi določb pokojninske in invalidske zakonodaje in dejstva, da je ta delavec invalid II. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s polovičnim delovnim časom, del teh prejemkov dolžan povrniti tožeči stranki. Gre za gospodarski spor.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče je dne 29. 8. 2008 izdalo sklep o izvršbi in dne 22. 10. 2008 po ugovoru tožene stranke ta sklep razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Okrožno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, se je s sklepom z dne 5. 2. 2010 izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da zadevo odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Pri tem se je sklicevalo na določbo 1.c točke prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), češ da gre za odločanje v sporu o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2. Delovno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je v skladu s 24. in 25. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) Vrhovnemu sodišču predlagalo, da odloči v sporu o pristojnosti. Meni, da ne gre za spor iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne za spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje, temveč za spor o refundaciji dela sredstev iz naslova nadomestila plače, ki jo je delodajalec izplačal svojemu delavcu, tožena stranka pa naj bi bila v skladu s pokojninsko in invalidsko zakonodajo in na podlagi dejstva, da je delavec tožeče stranke invalid II. kategorije invalidnosti, del teh prejemkov dolžna povrniti tožeči stranki. Gre za gospodarski spor. Tako je že odločilo Vrhovno sodišče v sklepu VIII R 49/2009 z dne 15. 12. 2009. 3. Za odločanje o tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča, njihova pristojnost pa izhaja predvsem iz določb ZDSS-1. Ta zakon v 5. členu določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih, v 6. členu stvarno pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih sporih in v 7. členu stvarno pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih. Evidentno je, da v konkretni zadevi ne gre za individualni delovni spor ali kolektivni delovni spor, napačno pa je tudi stališče okrožnega sodišča, da gre za socialni spor v skladu s 1.c točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. 5. Iz te določbe izhaja, da je socialno sodišče pristojno za odločanje o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 izhaja tudi, da je socialno sodišče na področjih iz prejšnjega odstavka (torej tudi v zvezi s spori iz 1.c točke) pristojno odločati tudi o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev in o povrnitvi škode.

6. Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki jo je delodajalec naknadno izplačal svojemu delavcu, tožena stranka pa naj bi bila na podlagi določb pokojninske in invalidske zakonodaje in dejstva, da je ta delavec invalid II. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s polovičnim delovnim časom, del teh prejemkov dolžna povrniti tožeči stranki. Glede na to ne gre za spor o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v razmerju med zavarovancem in nosilcem zavarovanja) ali za kateri koli drug spor, ki ga določa ZDSS-1 v 1. točki prvega odstavka 7. člena. Nadalje tudi ne gre za spor iz drugega odstavka istega člena, saj je pristojnost socialnega sodišča po tej določbi vezana le na spore na področjih iz prvega odstavka tega člena. To niso spori med tožečo stranko – pravno osebo, ki zaposluje delavca s priznano II. kategorijo invalidnosti, in toženo stranko – javnim zavodom, ki je nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP gre za gospodarski spor, za katerega je po določbi drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče, in sicer ne glede na vrednost spornega predmeta.

7. Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.