Jedro

Kmetijski stroji so del kmetije, vendar ne njen sestavni del, temveč pritiklina k glavni stvari - kmetiji.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje na predlog dediča A. P., le-tega na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 25. 10. 1995, razglasilo kot dediča naknadno najdenega premoženja (traktorja znamke ..., tip ..., letnik 1979).

Proti takšnemu sklepom so laične pritožbe vložili vsi ostali dediči. Dedinja D. V. je izpodbijala dodatni sklep o dedovanju v celoti, ni navedla pritožbenih razlogov, ki jih je pripravljena obrazložiti na ustni obravnavi. Dediči I. K., J. S. in A. P. so vložili pritožbe z enako vsebino in v njih navedli, da se z dodatnim sklepom o dedovanju ne strinjajo. Glede dedovanja nepremičnin so se strinjali da ostane tako, kot so izjavili na zapuščinski obravnavi. Premičninam, ki obsegajo traktorske brane, traktorski plug, poseben mlin za moko na elektriko, prešo, sadni mlin, dva elektro motorja, cirkulator, traktorsko prikolico, traktor, silokombanj, vitlo za spravilo lesa, motorno žago, štiri krave, pet lesenih sodov, puhalnik, šrotar in dva lesena voza, pa se niso odrekli, zato A. P. ne more biti edini dedič obeh stvari. Vse to sta ustvarila zapustnik in vdova A. P. v 45 letih skupnega življenja. Vsemu premoženju so se odrekli v korist matere, da bi se z njo lepo razumeli in ji pomagali, vendar je ravno nasprotno. Zato zahtevajo, da brat A. P. materi A. P. za nepremičnine in premičnine plačuje mesečno znesek 20.000,00 SIT. Opisali so tudi odnose med vdovo A. P. in bratom A. P., ki je prevzel polovico zaščitene kmetije. Vdova A. P. je v svoji pritožbi prav tako navedla, da se ne strinja z dodatnim sklepom o dedovanju in da ne dovoli, da sin A. P. podeduje vse najboljše stvari po pokojnem možu. Sin namreč z njo grdo ravna, poleg tega pa hoče nekaj zapustiti tudi ostalim otrokom, ki niso od posestva ničesar podedovali.

Pritožba je utemeljena.

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (121. čl. Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). To pa ne velja, kadar je bilo s sklepom o dedovanju odločeno samo o dedovanju zaščitene kmetije, novo odkrito zapustnikovo premoženje pa ni kmetija, oz. ne spada v kmetijo. 3. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG) določa, da zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oz. gospodarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. V zaščiteno kmetijo spadajo poleg kmetijskih zemljišč tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), kmetijske priprave, orodja in živina, s kmetijo povezane služnosti in njim podobne pravice, pravice na zemljiščih agrarnih skupnosti, pravice in dolžnosti v zvezi s članstvom lastnika v kmetijski zadrugi, stvari za izvajanje dejavnosti, ki jih lastnik izvaja na kmetijskem gospodarstvu, če ne predstavljajo glavne dejavnosti in jih ni mogoče ločiti od kmetijske oz. kmetijsko gozdarske celote ali pa bi bila njihova ločitev ekonomsko nesprejemljiva, ter terjatve in dolgovi, nastali v zvezi s prej navedenimi nepremičninami, premičninami, članstvom in dejavnostmi. Kmetijski stroji so torej del kmetije, vendar ne njen sestavni del, temveč kot pritiklina h glavni stvari - kmetiji. So ji trajno namenjeni in so z njo gospodarsko povezani. 17. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) določa, da je pritiklina premičnina, ki je v skladu s splošnih prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Če premičnina pripada istemu lastniku kot glavna stvar, postane pritiklina nepremičnini (pride v enoten lastninskopravni režim) in le takrat deli pravno usodo glavne stvari (odločba Vrhovnega sodišča RS, I I Ips ...). Stvarno pravo torej ne pozna skupnosti stvari in s tem stvarnopravnih (lastninskih) posledic vključevanja takšnih stvari v gospodarsko enoto.

S pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 25. 10. 1995 je bil kot dedič nepremičnega premoženja zapustnika V. P. razglašen njegov sin A. P., vendar le polovice zaščitene kmetije, vpisane v vl. št. ... k. o. N.. Kot dedinja zapustnikovih denarnih sredstev na hranilni knjižici B. C. in delnic družbe T. - Pooblaščene investicijske družbe za Š. in K. na podlagi vloženega lastninskega cerfitikata pa je bila razglašena vdova A. P.. Ostali dediči prvega dednega reda (D. V., I. K., J. S. in A. P.) na zapuščinski obravnavi niso zahtevali nujnega deleža, ampak se je pri zaščiteni kmetiji v njihovo korist vknjižila prepoved odtujitve. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom o dedovanju razdelilo le zapustnikov solastni delež na nepremičninah (zaščitena kmetija) in njegova denarna sredstva in delnice, ni pa razdelilo ostalega premičnega premoženja zapustnika (stroji, orodja, živina), saj dediči v smrtovnici in tudi na zapuščinski obravnavi niso navedli, da tudi te premičnine spadajo v zapuščino po pok. V. P.. Kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju in so podani pogoji, določeni v čl. 221 ZD, lahko zapuščinsko sodišče naknadno najdeno premoženje razporedi z dodatnim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. V konkretnem primeru pogoji za izdajo takšnega dodatnega sklepa o dedovanju po določbah ZD niso podani, zato je prvostopno sodišče po mnenju sodišča druge stopnje prenagljeno izdalo takšen sklep, s katerim je na predlog dediča A. P., ki je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju dedič le polovice zaščitene kmetije, le-tega razglasilo tudi za dediča neregistriranega traktorja znamke IMT, in sicer do celote. Kmetijski stroji, kar je tudi traktor, sicer upoštevajoč čl. 3 ZDKG spadajo v zaščiteno kmetijo,vendar le kot pritiklina kmetiji in to le takrat, ko pripadajo istemu lastniku kot glavna stvar - kmetija. V prometnem dovoljenju za traktor traktorski priklopnik je zapustnik sicer vpisan kot imetnik zgoraj navedenega traktorja, kar pa ne dokazuje njegovega izključnega lastništva na njem. Zapustnik je bil namreč le do 1/2 solastnik nepremičnin zaščitene kmetije, ostali dediči pa v svojih pritožbah zatrjujejo, da sta traktor in druge kmetijske stroje ter orodje in živino na kmetiji v skupnem življenju ustvarila tako zapustnik kot tudi vdova A. P.. Uveljavljajo torej skupno premoženje. V skladu s čl. 51 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ostane premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, njegova last, premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, pa je njuno skupno premoženje. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Glede na navedeno obseg zapuščine zapustnika (stroji, orodje, živina) ni ugotovljen, zato je potrebno dodatni sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (čl. 365 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP-A v zv. s čl. 163 ZD).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opraviti nov narok in jasno ugotoviti obseg zapuščine zapustnika, ki jo je potrebno še razdeliti. Glede na navedbe dedičev, da so kmetijski stroji, orodje in živina skupno premoženje zakoncev (zapustnika in vdove A. P.), bo potrebno razjasniti ali je traktor in tudi drugi kmetijski stroji, orodje in živina v celoti ali le do polovice last zapustnika. V primeru, da med dediči glede obsega zapuščine ne bo mogoče doseči soglasja, če bo torej med dediči sporno, ali oz. kolikšen del traktorja in drugih strojev, orodja in živine spada v zapuščina po zapustniku, pa bo moralo sodišče ravnati v skladu z določili čl. 212 ZD, ki določa, da sodišče v takšnem primeru napoti stranke na pravdo.