Jedro

V ugotovljenih dejanskih okoliščinah, ko ima tožena stranka redne mesečne prihodke skoraj 1.100,00 EUR, stanje na TRR v času odločanja 2.377,00 EUR, kar pomeni, da je res porabila večino izrednih prihodkov, utemeljeno ne le obročno plačilo nezmanjšane sodne takse, temveč tudi delna oprostitev skupnega zneska in posledično obrokov za polovico.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper II. točko izreka se ugodi in v tem delu spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se: - znesek 6.525,00 EUR nadomesti z zneskom 3.262,50 EUR in - znesek 362,50 EUR nadomesti z zneskom 181,25 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo z dne 11. 11. 2020 (I. točka izreka). Toženi stranki je dovolilo obročno plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo v višini 6.525,00 EUR v 18 zaporednih mesečnih obrokih, od katerih vsak znaša 362,50 EUR, tako, da prvi zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti tega sklepa, vsi ostali obroki zapadejo v plačilo zadnjega dne v mesecu, ki sledijo. Po vpogledu v predložene listine, pridobitvi podatkov iz obstoječih zbirk podatkov, o stanju sredstev na transakcijskem računu tožene stranke ter upoštevaje njene navedbe je ugotovilo, da je samska in živi v skupnem gospodinjstvu s polnoletno hčerko in vnukinjo. Je lastnica osebnega vozila H., letnik 2006, ki je po spletnih podatkih vreden okoli 3.000,00 EUR, prejema pokojnino 1.066,21 EUR mesečno ter dohodek iz delovnega razmerja 15,47 EUR mesečno, stanje na edinem transakcijskem računu znaša 2.377,06 EUR, v januarju 2021 je dodatno prejela nakazilo 5.864,77 EUR in 982,00 EUR, v marcu 2021 še 2.000,00 EUR in 4.000,00 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da ni podala dodatnih trditev v predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ker s strani sodišča ni bila pozvana, da mora dodatno pojasniti svoje potrebe, premoženjsko stanje in mesečne izredne prilive, kar ne pomeni, da ne obstojijo okoliščine, ki bi bile podlaga za oprostitev plačila sodne takse. Tožena stranka je glede na veliko odstopanje med njenimi realnimi prihodki in mesečnimi stroški in višino odmerjene sodne takse ocenila, da predlog za oprostitev plačila sodne takse ne potrebuje dodatne argumentacije. Skupaj je imela v januarju 2021 za 567,44 EUR rednih stroškov, ki jih izkazuje z odrezki plačanih položnic. V januarju 2021 so ji nastali še izredni stroški z osebnim vozilom. Vsakomesečni stroški močno presegajo prihodke tožene stranke, zatorej se bo morala odpovedati določenim stvarem, ki so ji bile dosegljive, dokler je bila zaposlena. Glede izrednih prilivov 12.842,00 EUR pojasnjuje, da je 4. 12. 2020 preminil njen oče in so iz nemškega zavoda, od koder je prejemal dodatek k pokojnini, nakazali denar za kritje stroškov pokopa 982,00 EUR dne 27. 1. 2021. Prejeti denar jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe je posodila sinu, ki ga je vrnil v marcu 2021. Dve nakazili 10. 3. 2021 v višini 2.000,00 EUR in 18. 3. 2021 v višini 4.000,00 EUR je realizirala njegova partnerka. Dne 15. 1. 2021 je prejela enkratno izplačilo kritnega sklada Modre zavarovalnice 5.864,77 EUR kot predujem po zavarovalni polici, za katero plačuje mesečno premijo. Sredstva je porabila za toplotno sanacijo hiše. Sorazmerno visoki izredni dohodki so bili v sorazmerno kratkem času v celoti porabljeni, torej nima absolutno rezerv za plačilo sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožena stranka neutemeljeno izpodbija zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, v zvezi s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njen povprečni mesečni neto prihodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, da prejema pokojnino 1.066,21 EUR mesečno in dohodek iz delovnega razmerja 15,47 EUR (4. in 6. točka obrazložitve sklepa). To je skupaj skoraj 1.100,00 EUR mesečno, česar v pritožbi ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija materialnopravnega stališča o pragu dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka 804,36 EUR, do katerega lahko sodišče oprosti stranko plačila sodne takse (5. točka obrazložitve sklepa).

5. Ne drži, da tožena stranka ni bila pozvana, da bi morala dodatno pojasniti svoje premoženjsko stanje in mesečne izredne prilive ter da je glede na odstopanje med njenimi realnimi prihodki in mesečnimi stroški in višino odmerjene sodne takse lahko ocenila, da predlog za oprostitev plačila sodne takse ne potrebuje dodatne dokumentacije. Sodišče prve stopnje jo je v sklepu z dne 5. 3. 2021 med drugim pozvalo, da dopolni predlog s podatki o njenih dohodkih in premoženju ter družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1. Zato podrobne pritožbene navedbe glede poravnavanja rednih mesečnih obveznosti, izrednih stroškov v januarju 2021 zaradi vozila in izrednih prilivov predstavljajo nedopustne novote. Ker tožena stranka ni pojasnila zakaj jih ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Drži pa, da je v ugotovljenih dejanskih okoliščinah, ko ima tožena stranka redne mesečne prihodke skoraj 1.100,00 EUR, stanje na TRR v času odločanja 2.377,00 EUR (4. in 6. točka obrazložitve sklepa), kar pomeni, da je res porabila večino izrednih prihodkov, utemeljeno ne le obročno plačilo nezmanjšane sodne takse, temveč tudi delna oprostitev skupnega zneska in posledično obrokov za polovico. V skladu s prvim in drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno pritožbi ugodilo in spremenilo II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP). Pritožbo zoper I. točko izreka je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP).