Jedro

Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.

Izrek

Pritožba se v delu, ki se nanaša na zamudni sklep zavrže, v delu proti sklepu o odmeri stroškov pa zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje izdalo zamudni sklep, ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo v roku 30 dni od prejema tožbe. Ko je tožeča stranka priglasila stroške, je sodišče s posebnim sklepom naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov 83.503,00 SIT.

Tožena stranka vlaga pritožbo. Pojasnjuje, da sta s tožnikom živela v zunajzakonski skupnosti in kako so med njima potekale stanovanjske in premoženjske zadeve. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede bivanja tožnika in izpodbija zamudni sklep z dne 28.1.2000, ker ji ni bila dana možnost obravnavanja. Napada tudi sklep o stroških z dne 22.2.2000, saj je sodišče v zamudnem sklepu neutemeljeno verjelo navedbam tožnikovega zastopnika, ki niso resnične. Toženka je bila v tem času v rizični nosečnosti in se je želela pripraviti na prihajajočega otroka v svojem stanovanju. Po prikazanem dejanskem stanju izhaja, da je tožnik grozil toženki, kar bi lahko v ustreznem postopku tudi dokazala. Res je z odklopom elektrike storila napako, vendar iz obupa. Gre za nepotrebni postopek, za katerega bi moral stroške nositi tožnik. Na tožbo je bil pripet poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo. Toženka je bila takrat v obupnem položaju, saj je zaradi tožnikovega trpinčenja stanje bilo še slabše. Rodila je 16.12.1999 in nekaj tednov po porodu ni bila sposobna za normalno delovanje. Zato tudi ni bila sposobna odgovoriti na poziv sodišča. Zamudni sklep je prejela 28.1.2000 in sodišče je v celoti verjelo tožniku. Res je naredila napako, vendar sodišče ne bi smelo slediti tožniku in naložiti njej povračilo pravdnih stroškov. Sodišče je dvakrat o istem predmetu odločilo in sicer prvič z zamudnim sklepom, drugič s sklepom o odmeri stroškov. Stroški niso določeni po vrsti in v sklepu ni navedena pravna podlaga za izdajo sklepa. Prilaga potrdilo o bolniškem staležu in nastopu porodniškega dopusta ter rojstni list otroka.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je v delu, ki se nanaša na zamudni sklep prepozna.

Kot izhaja iz povratnice, ki je pripeta k listovni št. 11, je toženka prejela zamudni sklep 3.2.2000. Pritožba je vložena 6.3.2000, to je po preteku osemdnevnega prekluzivnega roka iz 2. odst. 428. čl. ZPP/99. Zato je pritožbeno sodišče moralo pritožbo v tem delu kot prepozno zavreči (1. točka 1. odst. 365. čl. ZPP). Tožnici je tudi treba pojasniti, da v takem primeru pritožbeno sodišče ne sme presojati napadene odločbe in zato tudi ni mogoče vsebinsko odgovarjati na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zamudni sklep.

Le v pojasnilo pa je treba toženi stranki dodati, da je zamudni sklep po prejemu tožbe posledica njene pasivnosti po prejemu tožbe. Rok za odgovor na tožbo je v pravdi zaradi motenja posesti 8 dni (328. čl. ZPP), zato je sodišče moralo izdati zamudni sklep po 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da so podani tudi drugi pogoji iz 318. čl. ZPP.

V zamudnem sklepu sodišče prve stopnje ni odločilo o stroških postopka (primerjaj sklep na list. št. 10), zato je po priglasitvi stroškov tožeče stranke bilo treba odločiti še o pravdnih stroških, kar je sodišče pravilno storilo s sklepom z dne 22.2.2000 in sicer na podlagi 154. čl. ZPP, ki ga sodišče tudi citira. V primeru, ko je sodišče odločilo zunaj obravnave, ima stranka pravico zahtevati povrnitev stroškov v 15-ih dneh od prejema sklepa (primerjaj 163. čl. ZPP). Tožeča stranka je zaznamovala stroške v stroškovniku in sodišče je priznalo stroške kot po Zakonu o sodnih taksah in veljavni odvetniški tarifi, specifikacija stroškov pa je razvidna v spisu. Ker tožena stranka izpodbija stroškovni sklep, je pritožbeno sodišče opravilo preizkus odmerjenih stroškov tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo stroške za sodno takso, posvet s stranko (50 točk), sestavo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe (450 točk) in takso za odločbo.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo v delu, ki se nanaša na sklep o odmeri pravdnih stroškov zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. čl. ZPP).