Jedro

Ugotovitev, da dolžnik v tej fazi postopka ugodnejše odločbe ne more pričakovati, temelji na zakonsko predpisanih omejitvah možnosti odločanja izvršilnega sodišča o vloženem ugovoru, pri čemer takšne odločitve, za katero se zavzema dolžnik, in na kateri utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pritožbe, v tej fazi postopka sploh ni mogoče sprejeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožba dolžnika z dne 21. 12. 2012 zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa (1. točka), ter da se predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 29. 10. 2012 zavrne (2. točka).

2. Dolžnik je zoper izpodbijani sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri sprva povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa, nato citira 343. člen ZPP, 15. člen ZIZ, ter 335. člen ZPP, in v nadaljevanju navaja, da njegova pritožba izpolnjuje vse kriterije za obravnavo, še posebej zato, ker se v pritožbi sklicuje na dejstvo, da upnik ni izkazal aktivne in pasivne legitimacije za začetek izvršilnega postopka, ker predlog za izvršbo ne izpolnjuje kriterijev za začetek postopka, ker v določbah ZIZ ni opredeljena izvršba fizične osebe zoper fizično osebo na podlagi domnevno zasebne listine. Dolžnik navaja, da zavrženje pritožbe pomeni eklatantno kršitev določb ZPP in ZIZ, kar je svojevrsten pravni cinizem, poleg tega pa sodišče ni podalo zadostne vsebinske obrazložitve glede zavrženja pritožbe, saj zgolj navajanje pravnih podlag ne zadostuje. Dolžnik nadalje navaja, da predlog za izvršbo ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, sodišče pa bi moralo preveriti, ali so podani temeljni pogoji za sprejem sklepa o izvršbi. V nadaljevanju pritožbe dolžnik ponovno navaja pritožbene navedbe, ki jih je že podal v zavrženi pritožbi, ter predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba dolžnika je bila vročena upniku v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, pritožba ni dovoljena, in se zavrže (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 30. 11. 2012, s katerim je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi z dne 29. 10. 2012 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

7. Sklep, ki ga je dolžnik izpodbijal z (z izpodbijanim sklepom) zavrženo pritožbo, je sklep, ki je izdan na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, po katerem mora sodišče ravnati takrat, kadar dolžnik obrazloženo izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Slednjega izda sodišče zgolj takrat, kadar je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, torej zgolj takrat, kadar je dolžnik z ugovorom uspel. 8. Dolžnik je obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, s čimer je preprečil nastop posledic pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ki pomeni obenem pravnomočno odločitev o obstoju terjatve in začetek dejanskega opravljanja izvršbe. S tem je dosegel, da se bo o obstoju terjatve odločalo v pravdnem postopku, v katerem bosta obe stranki lahko navajali trditve v zvezi z obstojem terjatve, in za te trditve predlagali dokaze, ki bodo predmet vsebinske presoje. Ob takšni procesni situaciji se bo namreč upnikov predlog obravnaval kot tožba v pravdnem postopku, v katerem bo dolžnik lahko uveljavljal vse ugovore v zvezi z utemeljenostjo upnikove terjatve – torej tudi vse te, ki jih je uveljavljal v ugovoru in v zavrženi pritožbi. Sklep, ki ga je dolžnik izpodbijal z zavrženo pritožbo je sklep, ki za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati, na kar je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik v pritožbi sicer navaja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, zakaj je zavrglo dolžnikovo pritožbo, vendar pa so njegove pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo razlog za zavrženje pritožbe – da dolžnik ugodnejše odločitve ne more doseči, zato tudi ne držijo pritožbene navedbe dolžnika, da je sodišče navedlo zgolj pravno podlago.

9. Dolžnik v pritožbi svoj pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 30. 11. 2012 utemeljuje s tem, da bi z zavrženo pritožbo dosegel, da bi se sklep o izvršbi razveljavil, predlog za izvršbo pa zavrgel, ker ga je vložila fizična oseba zoper fizično osebo, za kar pa ni podlage v ZIZ. Po prepričanju višjega sodišča takšnemu utemeljevanju pravnega interesa ne gre slediti, ker dolžnikova pritožbena prizadevanja nimajo opore v veljavnih predpisih. Namreč, ko je sklep o izvršbi enkrat izdan, lahko sodišče o vloženem ugovoru odloča zgolj tako, kot to določa 62. člen ZIZ, torej zgolj na dva načina: če je ugovor obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odloči, da naj se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (kot v konkretnem primeru), če pa ugovor ni obrazložen, ga sodišče zavrne (primerjaj drugi in peti odstavek 62. člena ZIZ). Ugotovitev, da dolžnik v tej fazi postopka ugodnejše odločbe ne more pričakovati, torej temelji na zakonsko predpisanih omejitvah možnosti odločanja izvršilnega sodišča o vloženem ugovoru, pri čemer takšne odločitve, za katero se zavzema dolžnik, in na kateri utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pritožbe, v tej fazi postopka sploh ni mogoče sprejeti. Torej v tej fazi postopka ni mogoče razveljaviti sklepa o izvršbi in zavreči predloga za izvršbo, zato so nerelevatne tudi nadaljnje pritožbene navedbe dolžnika, da je upnik vložil nepopoln predlog za izvršbo. Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo bi bilo mogoče sprejeti zgolj v fazi pred izdajo sklepa o izvršbi.

10. Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb dolžnika, ki so mestoma tudi neprimerne, ni opredelilo, ker niso pravno odločilne za presojo pravilnost in zakonitosti izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem opozarja še na določbo prvega odstavka 109. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri sodišče tistega, ki v vlogi žali sodišče, kaznuje po določbi 11. člena ZPP. Stranka sme v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na dostojen način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča. Višje sodišče ugotavlja, da so nekatere navedbe dolžnika v pritožbi take, da delno že prestopajo mejo dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku, zato dolžnika opozarja, naj pri nadaljnjem komuniciranju s sodiščem upošteva, da izražanja žaljivega odnosa do sodišča in sodnikov ni mogoče tolerirati ter je to lahko podlaga za izrek denarne kazni.

11. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).