Jedro

Ni sporno, da tožnik do predpisanega roka ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v obeh pozivih organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje zaradi zdravstvenih težav, kar pa na pravilnost izpodbijanih odločitev ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev, upoštevaje tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik v upravnem sporu izpodbija tri v uvodu (preambuli) navedene prvostopenjske odločbe Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ker se vsi upravni akti nanašajo na enako pravno in dejansko podlago in je sodišče ugotovilo, da bila tožba zoper vse tri akte pravočasno vložena, jih je sodišče v tem sporu skupno presojalo.

2. S 1. prvostopenjsko odločbo, številka 33114-357/2009/19 z dne 24. 7. 2015 je odločeno, da mora A.A. (tožnik) vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe Agencije o pravici do sredstev, številka 33114-357/2009/9 z dne 17. 3. 2010, v višini 1.250 EUR. V obrazložitvi organ navaja, da je treba v skladu s četrtim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) pristojnemu organu poročati o uresničevanju ciljev in izpolnjevanju obveznosti v primerih, rokih in na način, določenih s podzakonskim predpisom, ki ureja izvajanje ukrepov kmetijske politike. V skladu s četrtim odstavkom 89. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba PRP) in Javnim razpisom mora prejemnik sredstva na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let od zadnjega izplačila sredstev.

3. Na podlagi 122. člena Uredbe PRP v povezavi s četrtim odstavkom 57. člena ZKme-1, se za neizpolnitev ali kršitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev uporabi tretji odstavek 127.a člena te Uredbe, ki določa, da mora končni prejemnik sredstev, če ne predloži poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena v roku iz poziva, v proračun Republike Slovenije vrniti 5% izplačanih sredstev. Ker tožnik do 31. marca 2015 ni oddal poročila o doseganju ciljev, mu je organ dne 23. 4. 2015 izdal Poziv na poročanje o doseženih ciljih prejemnikov sredstev iz Programa razvoja podeželja, v katerem je tožnika pozval, da v roku 8 dni od vročitve poziva odda letno poročilo. Poziv je bil vročen tožniku 6. 5. 2015 in ker ni oddal poročila, se skladno z Uredbo PRP zahteva vračilo 5% sredstev v višini 1.250 EUR.

4. S pritožbeno odločbo, številka 331414-20/2015/2 z dne 17. 11. 2015 tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa kot pravilno.

5. Z 2. prvostopenjsko odločbo, številka 33118-35/2008/23 z dne 24. 7. 2015 je organ odločil, da mora tožnik vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe Agencije o pravici do sredstev, številka 33118-35/2008/8 z dne 6. 2. 2009, v višini 639,12 EUR. V obrazložitvi navaja iste zakonske in druge predpisne določbe, kot so že navedene v 1. prvostopenjski odločbi. Glede dejanskega stanja po tej odločbi navaja, da je tožniku dne 23. 4. 2015 Agencija poslala poziv, da odda letno poročilo. Ta poziv je tožnik prejel dne 6. 5. 2015, vendar nanj v roku 8 dni ni odgovoril. 6. S pritožbeno odločbo, številka 33118-3/2015/2 z dne 19. 11. 2015 tožena stranka potrjuje tudi to prvostopenjsko odločbo.

7. S 3. prvostopenjsko odločbo organa, številka 33114-357/2009-21, 33118-35/2008-25 z dne 26. 9. 2015 je v 1. točki izreka odločeno, da se postopka odločanja za uveljavljanje višje sile oziroma izrednih okoliščin po zahtevah tožnika, številka 33114/357/2009/19 z dne 24. 7. 2015 in 33118-35/2008/23 z dne 24. 7. 2015 združita v en postopek. V 2. točki izreka, ki je sporna v tem primeru (zamuda roka za oddajo poročila) je odločeno, da se tožniku na podlagi pritožbe z dne 20. 8. 2015 ne prizna višja sila za obveznosti, ki izhajajo iz obeh odločb Agencije o vrnitvi sredstev zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prej navedenih odločb. 8. Prvostopenjski organ v razlogih navaja, da je tožnik za izostanek pri oddaji poročila o doseganju ciljev za leto 2014 navedel tako imenovano višjo silo, in sicer „zaradi izrednih okoliščin oziroma dolgotrajne nezmožnosti upravičenca za delo“. Tožnik višjo silo ni sporočil v roku 10 dni, ko bi to lahko storil. Pravna podlaga za odločitev je Uredba Komisije številka 1974/26, ki v 47. členu določa primere višje sile med katerimi je tudi ta, ki jo uveljavlja tožnik in Uredba PRP, ki v tretjem odstavku 90. člena določa enako zakonsko dejansko stanje za primere višje sile kot prej navedena Uredba Komisije. V nadaljevanju se sklicuje na dejanske razloge (zamude roka), ki so že navedeni v obeh prvostopenjskih odločbah.

9. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa kot pravilno ter še podrobneje navaja dejansko stanje in dokazno oceno. Iz priložene medicinske dokumentacije izhaja, da je bil pritožnik zaradi zdravstvenega stanja hospitaliziran od 29. 4. 2015 do 30. 4. 2015 ter od 1. 5. 2015 do 5. 5. 2015. Iz Obvestila zdravnika, Splošne bolnišnice Murska Sobota z dne 5. 5. 2015 je razvidno, da je v navodilu ob odpustu, pritožniku svetovano, da se naslednji mesec izogiba večjim fizičnim naporom ter dvigovanju težjih bremen. Skladno z navedenim je drugostopenjski organ presojal predložene dokaze in zaključil, da je bil pritožnik sposoben poročilo oddati v predpisanem roku, saj poročanja o doseganju ciljev za leto 2014 ARSKTRP ni šteti kot fizični napor. Dodaja še, da ni zanemarljivo niti dejstvo, da je pritožnik dne 16. 3. 2015 oddal zbirno vlogo za leto 2015 in dne 21. 5. 2015 oddal samodejno dopolnitev le-te, in bi lahko vsaj tedaj obvestil prvostopenjski organ tudi o primeru višje sile.

10. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je ena izmed obveznosti prejemnika sredstev tudi poročanje o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti še 5 let od zadnjega izplačila sredstev. Očita se mu, da ni pravočasno oddal poročila za leto 2015 in se od njega zahteva vrnitev 5% prejetih sredstev v znesku 1.250 EUR in 639,12 EUR. Zaradi večjih zdravstvenih težav je poročilo oddal 20. 8. 2015 in v zvezi s tem predlagal priznanje višje sile na podlagi Uredbe PRP. Iz priložene zdravstvene dokumentacije izhaja, da je bil v letu 2015 dalj časa hospitaliziran in hkrati nezmožen za delo, zato ni mogel v postavljenem roku upravnemu organu posredovati zahtevanega poročila. Vse ostale pogoje je izpolnil in izkazal vse obveznosti iz obeh Javnih razpisov, zato ni zavezan k delnemu vračilu sredstev. Iz obeh razpisov so izhajale številne obveznosti, ki so natančno določene. Zaveda se, da je oddaja poročila prav tako pomemben del obveznosti Javnega razpisa, ne more pa sprejeti dejstva, da je zaradi opravičene zamude, ki je celo skladna z določili Uredbe PRP, dolžan vrniti del sredstev. Tožnik predlaga, da se izpodbijane odločbe odpravijo.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih v zvezi z izpodbijanimi odločbami in še dodatno navaja, da uporaba 57. člena ZKme-1 ni diskrecijska pravica upravnega organa, ampak je to njegova dolžnost, zato so brezpredmetne tožnikove navedbe, da gre za nesorazmerne sankcije glede na kršitev obveznosti. Te obveznosti iz Uredbe PRP in Javnega razpisa so bile vlagateljem znane vnaprej in je nanje tožnik, ki se je prijavil na razpis tudi pristal. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Četrti odstavek 57. člena ZKme-1 določa, da je pristojnemu organu treba poročati o uresničevanju ciljev in izpolnjevanju obveznosti v primerih, roku in na način, določenih s podzakonskim predpisom iz 10. člena tega zakona, to je v skladu s predpisom za izvedbo ukrepov kmetijske politike. V obravnavani zadevi je to Uredba PRP. Končni prejemnik sredstev mora poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti pet obračunskih let od zadnjega izplačila sredstev. Poročati mora v skladu z določbami, opredeljenimi pri posameznem ukrepu (četrti odstavek 121. člena Uredbe PRP).

14. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe PRP, ki velja od 27. 7. 2013, določa, da se ne glede na prvi odstavek 128. člena Uredbe PRP, že začeti postopki v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti na podlagi uredbe končajo v skladu z novim sedmim odstavkom 122. člena Uredbe PRP, razen v primeru ukrepa Zgodnje upokojevanje kmetov - ukrep 113, kjer se postopki končajo na podlagi tiste uredbe, ki je bila podlaga za posamezni javni razpis. Sedmi odstavek 122. člena Uredbe PRP pa določa, da v skladu s petim odstavkom 57. člena ZKme-1 Agencija končne prejemnike sredstev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, sankcionira v skladu z XXVI.a poglavjem Uredbe PRP.

15. V tem poglavju nahajajoči tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP določa, da končnemu prejemniku sredstev, ki v roku, določenem pri posameznem ukrepu iz te uredbe, ne poroča o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena te uredbe, Agencija izda poziv, v katerem mu določi dodatni rok za predložitev poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti. Če končni prejemnik sredstev v roku iz poziva ne predloži poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti, mora v proračun Republike Slovenije vrniti pet odstotkov izplačanih sredstev.

16. Po presoji sodišča so bile zgoraj povzete določbe pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljene. V obravnavanih zadevah iz 1. in 2. izpodbijane odločbe ni sporno, da tožnik do 31. marca 2015 ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v obeh pozivih organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje zaradi zdravstvenih težav, kar pa na pravilnost izpodbijanih odločitev v obeh upravnih aktih ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev glede na zgoraj citirani tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP.

17. Tožnik tudi ne more uspeti s tožbenimi navedbami o razlogih, ki so privedli do zamude pri oddaji poročila, za kar gre v sporni 3. izpodbijani odločbi prvostopenjskega upravnega organa. Po četrtem odstavku 122. člena Uredbe PRP končnemu prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že izplačanih sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, in kot višja sila se šteje med drugim tudi dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, na katero se tožnik sklicuje zaradi, po njegovem mnenju, z listinami dokazanih zdravstvenih težav. Peti odstavek istega člena določa roke in pogoje, pod katerimi je možno uveljavljati nastop teh razlogov, in sicer mora mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti Agencijo in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. Ker tožnik tega, spisovno izkazanega pogoja ni izpolnil in v tožbenih ugovorih teh ugotovitev obeh upravnih organov tudi ne prereka, se sodišče sklicuje na dejanske in pravne razloge navedene v tem upravnem aktu in jih v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ponovno ne navaja.

18. Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da gre za nesorazmeren ukrep, glede na to, da je vse obveznosti iz Uredbe PRP in Javnega razpisa izpolnil, ker kot že navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo 57. člen ZKme-1 ne dopušča upravnemu organu diskrecijske pravice, glede na to, da je po navedeni zakonski določbi dolžnost upravnega organa, da zahteva vračilo dodeljenih sredstev, med drugim tudi zaradi nepravilnosti v skladu s predpisi Unije (prvi odstavek).

19. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.