Jedro

V dopolnitvi tožbe je tožnik navedel toženo stranko, ni pa podal tožbenega zahtevka in je tako ostala tožba še vedno nepopolna in nerazumljiva. Na podlagi 33. člena ZUS-1 se s tožbo lahko zahteva: odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), izdaja oz. vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali pa spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Sodišče pa lahko v zadevi odloča le okviru tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 21. 7. 2020 pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobrepolje, Loški potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče 061-12/2020-2 z dne 27. 2. 2020 v zvezi z Odločbo Občine Ribnica 061-0002/2020 z dne 22. 5. 2020, katerih kopijo je sodišču tudi priložil. K točki I izreka:

2. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

3. Tožnikova tožba ni v skladu z določbo 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na podlagi prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je potrebno v tožbi navesti: tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ter razložiti, zakaj se toži in predlagati kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Tožbi je potrebno priložiti tudi izpodbijani akt. Tožnik v tožbi ni navedel tožene stranke in v njej tudi ni postavil tožbenega zahtevka. Poleg navedenega v tožbi tudi ni navedel, kakšno začasno odredbo predlaga (za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta ali za ureditev stanja po 32. členu ZUS-1) in ni navedel razlogov zanjo. Ker je bila tožba bistveno pomanjkljiva, ga je sodišče 21. 7. 2020 pozvalo, naj jo v roku 8 dni ustrezno popravi. Tožnika je sodišče tudi opozorilo, da bo v primeru, če tožbe v danem roku tožbe ne bo dopolnil v skladu z napotki sodišča in zato sodišče zadeve ne bo moglo obravnavati, bo predmetno tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena in prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

4. Tožnik je predhodno naveden poziv sodišča prejel in v roku, 24. 7. 2020 sodišču predložil dopolnitev tožbe. V njej je navedel toženo stranko, ni pa podal tožbenega zahtevka in je tako ostala tožba še vedno nepopolna in nerazumljiva. Na podlagi 33. člena ZUS-1 se s tožbo lahko zahteva: odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), izdaja oz. vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ali pa spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Sodišče pa lahko v zadevi odloča le okviru tožbenega zahtevka. Po povedanem tožnik v danem roku predmetne tožbe ni popravil v skladu z napotki sodišča. 5. Ker tožnik predmetne tožbe ni dopolnil v skladu z napotki sodišča in je bila njegova tožba kljub dopolnitvi z dne 24. 7. 2020 še vedno nepopolna in bistveno pomanjkljiva do take mere, da zadeve ni bilo mogoče obravnavati, je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena in prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom zavrglo.

K točki II izreka:

6. Obstoj vložene tožbe je procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Ker je sodišče s tem sklepom tožnikovo tožbo zavrglo, procesna predpostavka vložene tožbe ni bila več izpolnjena in tako ni bilo več pogojev za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi, kar izhaja tudi iz sklepov Vrhovnega sodišča RS I Up 444/2006 z dne 13. 4. 2006, I Up 467/2012 z dne 3. 10. 2012 in I Up 281/2013 z dne 12. 9. 2013. V skladu s predhodno navedenim je sodišče zavrglo tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 7. Ker je sodišče zavrglo tožbo, ni podlage za izdajo začasne odredbe, saj se ta lahko izda le v primeru (pravilno) vložene tožbe. Sodišče je zato tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe moralo kot nedopustno zavreči na podlagi 32. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 8. Sodišče je v zadevi odločilo po predsednici senata skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1.