Jedro

Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank, v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora.

Izrek

Pritožba M.I. se zavrne in se v delu, kolikor se nanaša nanjo, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi K.V. se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se predlog za zaznambo spora pri parcelah št. 69/3, 69/4 in 1018/7 vpisanih v vložku št. 834 k.o. D. zavrne, kolikor se nanaša na solastninski delež K.V. Opravljeni vpis pri solastninskem deležu K.V. se izbriše. Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa se izbriše.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo spora pri vl. št. 834 k.o. D. z vpisanimi parcelami št. 69/3.S, 69/4.S in 1018/7, kjer sta kot lastnici vknjiženi M.I. in K.R. (V.) vsaka do ½. Zaznamba spora je bila dovoljena na podlagi vložene tožbe z dne 28.05.2001, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini pod opr.št. P 1 zaradi ugotovitve tožnikovega deleža na skupnem premoženju.

Zoper sklep se pritožujeta M.I. in K.V. po pooblaščencu. Pritožnici navajata, da K.V. z ugotavljanjem deleža na skupnem premoženju nima nobene zveze, saj gre za hčerko pravdnih strank. Čeprav je bila zoper njo tožba vložena, pa tožnik s takšnim zahtevkom zoper njo ne more uspeti. Poleg tega je tožnik vložil podrejeni zahtevek na plačilo denarnega zneska, kar pomeni, da stvarnopravni zahtevek opušča in ga očitno nadomešča z obligacijskim. Po trditvah pritožbe naj bi predlagatelj zlorabljal institut zaznambe spora, saj je v hiši brez plačila kakršnekoli najemnine živel več let, sedaj, ko je pridobil od Občine stanovanje, pa želi s predlagano zaznambo onemogočiti nadaljnje razpolaganje obeh lastnic z navedeno nepremičnino.

Pritožba M.I. ni utemeljena, pač pa je utemeljena pritožba K.V. Po 79.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) sodišče dovoli zaznambo spora na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske oziroma druge pravice, ki jo je pridobil na izviren način ali druge pravice pridobljene na izviren način, oziroma dovoli zaznambo spora o prenehanju pravice na nepremičnini. V obravnavanem primeru je bilo v tožbi zatrjevano, da sta tekom trajanja zakonske zveze tožnik in prva toženka kupila zemljišče, na katerem je stala ruševina in pričela z gradnjo stanovanjske hiše, ki stoji na parcelah št. 69/3, 69/4 in 1018/7 k.o. O. ter da sta toženki zemljiškoknjižni lastnici teh parcel vsaka do ½. S tožbo je tožnik zahteval, da sta mu dolžni vsaka od toženk izdati zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko vknjižil kot solastnik nepremičnin do ½ od celote, toženki pa naj bi ostali solastnici vsaka do ¼. Ker gre za tožbo v zvezi z ugotavljanjem skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zakonske zveze (torej na originarni način), so pogoji za zaznambo spora pri solastninskem deležu M.I. podani, zato je njena pritožba neutemeljena.

Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank K.V., pa v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. Prav nobenih dejstev v zvezi s tem delom zahtevka ni navedel. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora, saj je, da bi bil tak predlog utemeljen, potrebno zatrjevati pridobitev lastninske pravice na izviren način. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi K.V. ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se predlog za zaznambo spora pri njenem solastninskem deležu zavrne. Sočasno je odredilo izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi tega dela izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).