Jedro

S tem, ko je pritožnik, ki mu je bilo dano javno pooblastilo za opravljanja dejavnosti overitev vodomerov, (nesporno) večkrat opravil napačne overitve in prežigosanje vodomerov, je torej posegel v samo bistvo javnega pooblastila, ki pomeni podlago za njegovo dejavnost, namreč v zakonitost opravljanja overitev. Ta zakonitost je po povedanem zaradi izvajanja javnega pooblastila identična javnemu interesu, od te zakonitosti pa je odvisno tudi zaupanje javnosti in s tem sam smisel obstoja meroslovnega sistema. Zato že ugotovljena nezakonitost pritožnikovega dela sama po sebi pomeni poseg v javno korist, ki tudi po presoji Vrhovnega sodišča presega v konkretni zadevi izkazano težko popravljivo premoženjsko škodo, ki pritožniku grozi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljevanju Urad) je 1. 7. 2025 izdal odločbo, s katero je razveljavil odločbo o imenovanju tožnika za izvajanje overitev z dne 17. 9. 2024 (1. točka izreka) in odločil, da mora tožnik deponirati na Uradu vse neporabljene overitvene in zaščitne oznake v roku treh dni po prejemu odločbe (2. točka izreka), poravnati vse stroške vzdrževanja sistema imenovanih oseb za leto 2025 v znesku 700 EUR v 15 dneh po prejetju računa (3. točka izreka), svojo stranko, A., obvestiti o nezakonito izvedenih postopkih overitev meril iz seznama v prilogi 1 v roku treh dni po prejemu odločbe (4. točka izreka) in na Urad posredovati predlog ureditve ustreznega meroslovnega stanja meril iz seznama v prilogi 1 v roku 20 dni po prejemu te odločbe (5. točka izreka). Urad je odločil tudi, da mora tožnik vse aktivnosti po 4. in 5. točki izreka izvesti na lastne stroške (6. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka izreka), da se odločba objavi na spletni strani Urada (8. točka izreka) ter da posebnih stroškov postopka ni bilo (9. točka izreka).

2.Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo, skupaj z njo pa je zahteval izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 oziroma podredno odložitev izvršitve izpodbijane odločbe v 1. in 8. točki izreka po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

3.Upravno Sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je predlagano začasno odredbo zavrnilo. Presodilo je, da je tožnik sicer izkazal, da bi mu brez izdaje začasne odredbe nastala težko popravljiva oziroma nepopravljiva premoženjska škoda, vendar pa bi bilo z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe nesorazmerno poseženo v javno korist. Navedlo je, da je tožnik s svojim ravnanjem prežigosanja posegel v pravilnost meroslovne skladnosti, pravne varnosti in s tem zaupanja v javna pooblastila Republike Slovenije, ta škoda pa presega v konkretni zadevi sicer verjetno izkazano težko popravljivo škodo tožnika.

4.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep Upravnega sodišča vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej Upravnemu sodišču očita, da je povsem pavšalno obrazložilo neizpolnjenost pogoja neprizadetosti javne koristi in brez obrazložitve zavrnilo njegove navedbe o nastajanju nepremoženjske škode zaradi objave prvostopenjske odločbe na spletni strani Urada za meroslovje ter posegu v njegove človekove pravic iz 14., 33., 38. in 74. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Upravnemu sodišču očita tudi, da je zmotno štelo, da pogoj neprizadetosti javne koristi ni izpolnjen. Poudarja, da je kakršna koli (abstraktna) škoda zaradi njegovega ravnanja že nastala in pomeni zaključen dogodek, zato začasno zadržanje "izvrševanja" prvostopenjske odločbe na to škodo že pojmovno ne more vplivati. Prav tako njegovo nadaljnje zakonito poslovanje ne more povzročiti dodatne oziroma nove prizadetosti javne koristi, potrošnikom pa zaradi "prežigosanja" vodomerov tudi ni nastala nobena škoda, saj so jim bili vgrajeni vodomeri, katerih overitev je veljavna vse do leta 2028. Po mnenju pritožnika je Upravno sodišče tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede nastanka težko popravljive škode, ki mu bo nastala zaradi neustavnosti prvostopenjske odločbe in posega v njegove pravice. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izda začasno odredbo oziroma podredno, maj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

5.Toženka v odgovoru na pritožbo Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Vrhovno sodišče uvodoma zavrača pritožbene očitke o nezadostni obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi z neizpolnjenostjo pogoja neprizadetosti javne koristi, neizkazanostjo nepremoženjske škode in posegom v tožnikove človekove pravice zaradi objave prvostopenjske odločbe na spletni strani Urada. O kršitvi določb postopka v upravnem sporu iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je mogoče govoriti le, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, med drugim, če sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat ponovilo, da mora biti za obstoj te bistvene kršitve določb upravnega spora možnost preizkusa odločitve izključena.

8.Česa takega za izpodbijani sklep Upravnega sodišča ni mogoče ugotoviti. Iz obrazložitve je namreč razvidno, da je Upravno sodišče opravilo presojo pogojev za izdajo začasne odredbe v zvezi z izpolnjevanjem pogoja neprizadetosti javne koristi in zatrjevanim nastankom nepremoženjske škode, ob tem je upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo. Pritožnik je argumente sodišča, ki so bili podlaga za odločitev, očitno prepoznal, saj jim v pritožbi nasprotuje po vsebini, razvidni pa so tudi Vrhovnemu sodišču in omogočajo preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa. Izpodbijani sklep je tako dovolj obrazložen in ga je mogoče preizkusiti oziroma je z njim zagotovljena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Zgolj nestrinjanje z razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločitev, pa za obstoj zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka ne zadošča.

9.Vrhovno sodišče se strinja s presojo Upravnega sodišča, da je pritožnik sicer izkazal, da bi mu brez izdaje začasne odredbe nastala težko popravljiva premoženjska škoda, ni pa izkazal okoliščin, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe glede na intenzivnost posega v javni interes.

10.Meroslovni sistem je tehnična in organizacijska infrastruktura, ki omogoča organizacijam in posameznikom izvajanje in vzdrževanje točnega in mednarodno usklajenega merjenja.

V skladu z 1. členom ZMer-1 je vzpostavitev in organizacija meroslovnega sistema v pristojnosti in odgovornosti države, natančneje Urada Republike Slovenije za meroslovje. Iz 3. člena ZMer-1 izhaja, da so merila, ki so predmet tega zakona, posebnega pomena, med drugim tudi za promet blaga in storitev (tretja alineja 3. člena ZMer-1). V promet so lahko dana samo tista merila, ki izpolnjujejo zahteve tega zakona ter meroslovne in tehnične zahteve, ki so vsebovane v predpisih (...) in za katera je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti (prvi odstavek 9. člena ZMer-1). Ta skladnost posameznega merila s predpisi, se ugotavlja z overitvijo.

11.Overitev merila je torej dejavnost, ki (tudi) zaradi posebnega pomena za promet blaga in storitev pomeni izvajanje oblastne funkcije države, s katero Republika Slovenija dovoli uporabo merila za določene namene in prevzame odgovornost v razmerju do uporabnikov tega merila oziroma do uporabnikov rezultatov meritev s tem merilom. Taka overitev zato pomeni potrditev Republike Slovenije, da je instrument točen, zanesljiv in varen oziroma da izpolnjuje zahteve, ki jih določa relevantna zakonodaja.

12.Na podlagi 14. člena Zakona o meroslovju (v nadaljevanju ZMer-1) lahko Urad podeli javno pooblastilo za izvajanje overitev merilnih instrumentov pravni osebi oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku. Po povedanem ne gre "le" za opravljanje storitve v javnem interesu, temveč tudi po javnem pooblastilu oziroma po pooblastilu in s tem v imenu državnega organa. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je zato absolutno nujno, da taka dejavnost poteka v skladu s predpisi in da jo opravlja oseba, vredna javnega zaupanja.

13.S tem, ko je pritožnik, ki mu je bilo dano javno pooblastilo za opravljanja dejavnosti overitev vodomerov, (nesporno)

večkrat opravil napačne overitve in prežigosanje vodomerov, je torej posegel v samo bistvo javnega pooblastila, ki pomeni podlago za njegovo dejavnost, namreč v zakonitost opravljanja overitev. Ta zakonitost je po povedanem zaradi izvajanja javnega pooblastila identična javnemu interesu, od te zakonitosti pa je odvisno tudi zaupanje javnosti in s tem sam smisel obstoja meroslovnega sistema. Zato že ugotovljena nezakonitost pritožnikovega dela sama po sebi pomeni poseg v javno korist, ki tudi po presoji Vrhovnega sodišča presega v konkretni zadevi izkazano težko popravljivo premoženjsko škodo, ki pritožniku grozi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe.

14.Povedano drugače: javnost mora zaupati delovanju državnih organov in s tem tudi oseb, na katere državni organi prenesejo svoje pristojnosti. V primeru dokončne ugotovitve o nezakonitosti pritožnikovega izvajanja javnega pooblastila to zaupanje ni bistveno omajano ne le na načelni ravni, temveč lahko pride tudi do povsem konkretnih dvomov o točnosti meritev in s tem o višini obveznosti odjemalcev vode. Pri tem so povsem brezpredmetne pritožbene navedbe, da so vodomeri v resnici izpolnjevali predpisane lastnosti; bistvo overitve je namreč v dejanskem, na zakonit način opravljenem preizkusu izpolnjevanja teh lastnosti in potrdilu, da bil ta preizkus uspešno opravljen. Kot je bilo obrazloženo, je prav zaupanje v to bistvenega pomena za pravni promet, izguba tega zaupanja pa posega v samo bistvo javnega interesa v zvezi z opravljanjem overitev.

15. V zvezi s pritožnikovimi navedbami o nastajanju nepremoženjske škode

zaradi objave prvostopenjske odločbe na spletni strani Urada za meroslovje Vrhovno sodišče dodaja, da je po 7. točki prvega odstavka 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) vsak organ zavezan k proaktivnemu posredovanju "drugih" informacij javnega značaja v splet. Gre za informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je izpodbijana odločba nastala pri izvrševanju organove pristojnosti, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da gre za informacije javnega značaja, njihova objava pa je še posebej glede na prej opisani pomen meroslovne dejavnosti v očitnem javnem interesu.

16.Po 74. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) se v poslovni register za samostojnega podjetnika posameznika vpisujejo (med drugim) tudi ime, priimek, davčna številka in sedež. Iz Zakona o poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da so "javni podatki" poslovnega registra vsi podatki o enotah poslovnega registra, razen podatkov, ki so s posebnim zakonom določeni kot osebni podatki. Objavljena odločba se nanaša na pritožnikovo poslovno dejavnost, tako da so njegovi podatki objavljeni kot podatki poslovnega subjekta - samostojnega podjetnika posameznika, ki so glede na navedeno zakonsko podlago javni. Zgolj z objavo teh podatkov torej organ ni mogel poseči v pritožnikovo čast in dobro ime, česa drugega oziroma več pa pritožnik niti ne navaja. Upravno sodišče je zato pravilno ugotovilo, da zatrjevana nepremoženjska škoda ni dokazana. Glede navedb o tem, da naj bi bil pritožnik v odločbi označen kot potencialni storilec kaznivega dejanja iz 256. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da kaj takega iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

17.Ker je torej Upravno sodišče pravilno presodilo, da niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo začasne odredbe določata drugi in tretji odstavek 32. člena ZUS-1, so za odločitev o pritožbi nebistvene nadaljnje pritožbene navedbe, posebej tiste, ki se nanašajo na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredeljevalo.

18.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep Upravnega sodišča, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

19.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Tako VSRS tudi v zadevah X Ips 25/2015, X Ips 341/2016, I Up 220/2019, I Up 87/2021.

2Glej Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 79, letnik XXV, z dne 19. 11. 1999, str. 4.

3Ibidem, str. 5.

4Pritožnik je v upravnem postopku predložil izjavo, v kateri je pisno obžaloval dejanje, prevzel odgovornost in izrecno navedel, katere ukrepe bo uvedel v izogib nadaljnjim neskladnostim pri poslovanju (priloga 1 upravnega spisa).

5Pritožnik trdi, da mu zaradi objave prvostopenjske odločbe na spletni stranka Urada za meroslovje brez zakonske podlage, iz katere so razvidni njegovi osebni podatki (ime in priimek), nastaja nepopravljiva premoženjska škoda na časti in dobrem imenu.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2, 32/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.