Jedro

Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo upnika na ustrezni postopek zaradi ugotovitve, da prerekana terjatev upnika 149.420.134,00 SIT obstoji.

Proti sklepu sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil zaradi smiselno uveljavljane kršitve postopka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ali pa naj ga spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene trditve, češ da stečajni upravitelj ni prerekal upnikove terjatve oz. da je ni prerekal v celoti, nimajo opore v podatkih spisa. Iz zapisnika s prvega naroka za preizkus terjatev v stečajnem postopku nad dolžnikom P. I. d.d., ki je bil 2.2.2000, in predloženega seznama prijavljenih terjatev, ki je sestavni del tega zapisnika, je razvidno, da je stečajni upravitelj upnikovo terjatev pod zap. št. 55 v celoti prerekal. S tem v zvezi je treba pritožniku pojasniti še, da Zakon o prisilni poravnavi in stečaju (v nadaljevanju ZPPSL) nalaga stečajnemu upravitelju dolžnost, da se o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjavi, ali jo priznava ali pa prereka (142. čl. ZPPSL), pri čemer pa ni potrebno, da bi stečajni upravitelj takšno svojo izjavo argumentiral. Takšne dolžnosti stečajni upravitelj nima, ker se v stečajnem postopku ne odloča o utemeljenosti razlogov za prerekanje: prerekanju terjatve namreč avtomatično sledi napotitveni sklep, s katerim se napoti bodisi upnika bodisi stečajnega upravitelja na ustrezen postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve (144. čl. ZPPSL). Če pa bi se v tem postopku, ki ga mora napoteni začeti v sodno odrejenem prekluzivnem roku, izkazalo, da je stečajni upravitelj terjatev prerekal iz objestnosti (torej brez razlogov), stečajni senat odredi, da stroške postopka, ki sledi prerekanju terjatve, plača stečajni upravitelj.

Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana (prim. zgoraj), je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).

Pritožbeno sodišče je tako lahko preizkusilo le še, ali je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je napotilo na ugotavljanje prijavljene terjatve upnika, ali pa bi moralo napotiti stečajnega upravitelja (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL), na kar smiselno opozarja pritožnik. Pri tem je ugotovilo, da je izpodbijani sklep tudi v tem pogledu pravilen. Iz prijave terjatve namreč ni razvidno, da bi upnik zanjo oz. za posamezne postavke v prijavi že pridobil izvršilni naslov, kar je edino relevantno za odločitev, ali sodišče napoti na ustrezen postopek ugotavljanja prerekane terjatve upnika ali stečajnega upravitelja.

Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da bo upnik, če so postopki ugotavljanja posameznih postavk prerekane terjatve morda že v teku, te nadaljeval. Ne bo mu torej treba postopkov začeti znova.

Za odločanje o taksni oprostitvi, ki jo upnik predlaga v pritožbi, pa pritožbeno sodišče ni pristojno. O taksni oprostitvi odloča sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. RS 26/99, ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. ZPPSL).