Jedro

Fikcija iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je popolnoma jasna: če naslovnik poštne pošiljke ne dvigne v 15 dneh od obvestila, se šteje, da mu je bila vročena na dan preteka tega roka. Da je bila toženka na to fikcijo opozorjena, je razvidno iz omenjenega obvestila. Zato ni pomembno, kdaj, šteto od preteka 15 dni je/bi bila sodna pošiljka dejansko puščena v nabiralniku toženke. Če bi bila toženka ustrezno skrbna, kar se pričakuje od pravnih subjektov, ki nastopajo na trgu, bi jo v 15 dneh od obvestila (šteto od 17. 3. 2021) tudi dvignila. V tem primeru bi 8 dnevni rok za odgovor začel teči z dnem dviga. Ker pa tega ni storila, je skladno s citirano normo pač začel teči 15 dni od obvestila (to je 17. 3. + 15 dni) in se je 1. 4. 2021 iztekel. Takrat je začel teči 8 dnevni rok za odgovor na dopolnitev tožbe in je, kot rečeno, iztekel 9. 4. 2021. Če bi držalo pritožnikovo stališče, da je odločilen rok, ko je prejel sodno pisanje v svoj nabiralnik, bi bili subjekti, ki pošiljk ne dvigajo, postavljeni v različen položaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.903,71 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 388,99 EUR s pripadki (II. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, (1) da je tožnica za toženko opravila storitve asfaltiranja dvorišča (250,70 m2) v poslovni coni v L., ki ga ima toženka v najemu, (2) da je cena storitve znašala 4.156,55 EUR, (3) da toženka opravljenemu delu ni ugovarjala, da pa je (4) izvedla le delno plačilo računa v znesku 2.859,59 EUR. Zato je v preostanku ugodilo tožbenemu zahtevku.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe pojasnjeno, da je bila toženki prva pripravljalna vloga (pravilno: dopolnitev tožbe) vročena na nadomestni način. Dne 17. 3. 2021 ji je bila poštna pošiljka s to vlogo puščena v hišnem nabiralniku z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti (obvestilo o opravljeni vročitvi je pripeto pri listovni št. 37). Ker toženka tega ni storila, je 1. 4. 2021 potekel omenjeni 15 dnevni rok. Dne 2. 4. 2021, to je dan za tem, je bila v hišnem predalčniku toženke puščena poštna pošiljka, ki je poleg dopolnitve tožbe vsebovala tudi obrazec s poukom, da lahko toženka na dopolnitev tožbe odgovori v 8 dneh. Ta rok je po pojasnilu sodišča prve stopnje začel teči 1. 4. in je iztekel 9. 4. 2021, vendar dotlej toženka odgovora na vlogo ni vložila (3. točka obrazložitve). Ker jo je oddala na pošto šele 12. 4. 2021, (ponedeljek), je presodilo, da jo je oddala prepozno. Zato se z navedbami iz odgovora na tožbo ni ukvarjalo, pač pa je štelo, da je toženka vsa dejstva, navedena v prvi pripravljalni vlogi (pravilno: dopolnitvi tožbe) priznala.

Pritožba toženke

3. Proti tej sodbi je toženka pravočasno vložila laično pritožbo. Izpodbijala jo je iz pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Njen edini, po smislu zatrjevani pritožbeni očitek je, da je sodišče prve stopnje v njeno škodo zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1, ker navedb v njeni vlogi ni upoštevalo, češ da so bila podane pravočasno. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V odgovoru na pritožbo je toženka pojasnila, zakaj meni, da je presoja sodišča prve stopnje glede zamude roka za vložitev odgovora na tožbo pravilna. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje 8 dnevni rok za odgovor na dopolnitev tožbe šteti od 2. 4. 2021 (ko je bilo toženki v njenem hišnem nabiralniku puščena sodna pošiljka z dopolnitvijo tožbe), ne pa že od 1. 4. 2021 (ko je iztekel 15 dnevni rok - šteto od 17. 3.), ki ga je toženka imela na voljo, da sama dvigne sodno pismo. Če je bilo to pritožbeno stališče pravilno, bi bilo v primeru, ko toženka sodne pošiljke s tožbo ne dvigne v danem roku, od vročevalca odvisno, kdaj se izteče rok za odgovor na dopolnitev tožbe, ne pa od zakonske norme. Vročevalec namreč lahko poštno pošiljko vrže v poštni nabiralnik naslovnika tudi 3 ali 4 dni po preteku omenjenega 15 dnevnega roka, ali pa celo po preteku 8 dnevnega roka za odgovor na dopolnitev tožbe.

7. Fikcija iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pa je popolnoma jasna: Če naslovnik poštne pošiljke ne dvigne v 15 dneh od obvestila, se šteje, da mu je bila vročena na dan preteka tega roka. Da je bila toženka na to fikcijo opozorjena, je razvidno iz omenjenega obvestila (pripetega k list. št. 37). Zato ni pomembno, kdaj, šteto od preteka 15 dni je/bi bila sodna pošiljka dejansko puščena v nabiralniku toženke. Če bi bila toženka ustrezno skrbna, kar se pričakuje od pravnih subjektov, ki nastopajo na trgu, bi jo jo v 15 dneh od obvestila (šteto od 17. 3. 2021) tudi dvignila. V tem primeru bi 8 dnevni rok za odgovor začel teči z dnem dviga. Ker pa tega ni storila, je skladno s citirano normo pač začel teči 15 dni od obvestila (to je 17. 3 + 15 dni) in se je 1. 4. 2021 iztekel. Takrat je začel teči 8 dnevni rok za odgovor na dopolnitev tožbe in je, kot rečeno, iztekel 9. 4. 2021. Če bi držalo pritožnikovo stališče, da je odločilen rok, ko je prejel sodno pisanje v svoj nabiralnik, bi bili subjekti, ki pošiljk ne dvigajo, postavljeni v različen položaj. To pa bi pomenilo kršitev določila 22. člena Ustave RS2. 8. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (prvi odstavek 353. člena ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

9. Odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo, saj razen povzetka pravil o nadomestnem vročanju in strinjanja s presojo sodišča prve stopnje, da je toženka prepozno odgovorila na dopolnitev tožbe, ne vsebuje ničesar, kar bi lahko kakorkoli doprineslo k odločitvi o pritožbi. Zato je po presoji pritožbenega sodišča prav, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).

1 Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem. 2 Enako varstvo pravic: Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem,....ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.