Jedro

Ob odločanju o tožnikovem zahtevku za znižanje preživninske obveznosti, materialni položaj novega partnerja preživninskega zavezanca ne more biti odločilna okoliščina za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se preživnina, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 985/95 z dne 21. 5. 1995 za mladoletno toženko K.L., ki jo je dolžan plačevati tožnik M.L., od 25. 4. 1999 dalje zniža od 21.020,00 SIT na 12.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3.točki I. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).Sodišču prve stopnje očita, da ni ugotavljalo in ocenjevalo, kakšne so pridobitne razmere in dohodki izvenzakonskega partnerja matere mladoletne toženke, ki že od razveze zakonske zveze živi z njo v izvenzakonski skupnosti. Sodišče naj bi po mnenju tožnika napačno ocenilo tudi višino dohodka, ki ga lahko prispeva k preživljanju družine od povprečno 70.000,00 SIT mesečne plače. V pritožbi tudi pojasni, kako mu je uspelo dograditi stanovanjsko hišo. Tožnik navaja, da dnevno videva osebno vozilo toženkine matere pred gostiščem F.J. iz V., kjer je delala že pred vložitvijo tožbe, do konca glavne obravnave manj, sedaj pa je očitno pri tem podjetniku v rednem ali v vsaj pogodbenem delovnem razmerju.

Tožnik zatrjuje, da so gmotne razmere zakonite zastopnice in njene družine vsekakor dosti bolj ugodne od njegovih. Toženkina mati, ki bi se lahko redno zaposlila, če se to že ni, ima s priložnostnim delom višje dohodke, kot jih ima tožnik. Ker so dobre tudi pridobitne sposobnosti njenega izvenzakonskega partnerja, bi lahko prispevala za vzdrževanje mladoletne toženke denarno nekoliko več kot tožnik.

Tožnik pa glede na sedanje zdravstvene težave in posledično bistveno okrnjene delovne zmožnosti, višje preživnine kot 12.000,00 SIT, mladoletni toženki ne more plačevati. Zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo materialno pravo, to je določilo I. odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR). Kot nove dokaze pa je predlagal poizvedbe pri TP E. V. o plačilih za opravljene prevoze, poizvedbe pri Š.K. iz M. o izplačilih po pogodbi in poizvedbe pri Policijski postaji V. o dejanskem prebivališču za izvenzakosnkega parnterja zakonite zastopnice mladoletne toženke, poizvedbe pri F.J. o zaposlitvi in izplačilih zakoniti zastopnici. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje prvemu sodišču z naločilom, da izvede predlagane dokaze.

V odgovoru na pritožbo je mati tožene odgovarjala na navedbe v pritožbi glede gradnje hiše tožnika, glede zdravstvenih težav tožnika, katere naj ne bi imel šele od nesreče dalje in poudarila, da želi samo to, da ji tožnik pomaga skrbeti za njuno hči. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ne soglaša z navedbami pritožnika o tem, da je bilo materialno pravo napačno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo v zadostni meri in je zato lahko materialno pravo (79. čl. ZZZDR) prav uporabilo. Res je, da sodišče določi preživnino v sorazmerju s potrebami otroka in zmožnostmi staršev, kot se pritožbeno, na citirano zakonsko določbo, sklicuje pritožnik.

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da so socialne razmere na strani tožeče stranke kljub tožnikovi okvari zdravja celo nekoliko boljše, kot pa na strani tožene, že samo ob upoštevanju zmožnosti vsakega od staršev, brez upoštevanja dohodkov njunih izvenzakonskih partnerjev, kateri pri določitvi višine same preživnine niti niso pomembni. Ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje je tožnik prejemal mesečno nekaj manj kot 70.000,00 SIT, medtem ko so bili materini zaslužki zgolj priložnostni. Poudariti je treba, da je bilo opisano dejansko stanje ugotovljeno na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje dne 6. 7. 1999, da pa se eventualne spremenjene razmere, ki jih je tožnik navajal v pritožbi, po izdaji sodbe, lahko upoštevajo le v kolikor bi lahko to bistveno vplivalo na prisojo preživnine. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje in potrebe otroka, bo toženec trenutno zmogel plačevati 21.020,00 SIT mesečne preživnine, kar pomeni, da mu bo ostalo še slabih 50.000,00 SIT zase in za eno leto starega, izven zakona rojenega otroka, medtem ko je stalni vir dohodka matere le otroški dodatek, dvakrat po 8.000,00 SIT. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določila 368. člena ZPP tudi po tem, ko je po uradnem preizkusu (čl. 365/II ZPP) ugotovilo, da se sodišču prve stopnje bistvena kršitev določil ZPP ni pripetila.

O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo na podlagi določila čl. 166. člena ZPP.