Jedro

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu (glede 2. in 3. točke izreka) potrdi.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni stroške pritožbenega postopka 350,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugotovilo, da znaša delež tožnika na nepremičnini, to je stanovanju št. 1 v prvem nadstropju stanovanjskega bloka na naslovu C 4. j 44 v K., stoječem na parc. št. 326.S stan. stavba, stavbišče v izmeri 390 m2, parc. št. 518.S gosp. poslopje v izmeri 67 m2, ki sta pripisani pri vl. št. 1119, k.o. S. v., ter na parc. št. 820/4 zelenica v izmeri 55 m2, ki je pripisana pri vl. št. 230, k.o. S. v., ter parc. št. 820/5 dvorišče v izmeri 89 m2, ki je pripisana pri vl. št. 1213, k.o. S.v., in obsega 74,95 m2 z izmerami prostorov, razvidnih iz 1. točke izreka sodbe, 5/10 oziroma ½ glede na celoto stanovanja, delež toženke pa 5/10 oziroma ½ glede na celoto stanovanja. V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo in mu naložilo, da je dolžan toženki povrniti pravdne stroške 1.682 ,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik se pritožuje zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka in glede povrnitve pravdnih stroškov (2. in 3. točka izreka sodbe). Navaja, da je njegov delež na skupnem premoženju nedvomno večji od toženkinega. Sodišče ni upoštevalo, da je, ko sta stranki začeli živeti skupaj, imel svoje prihranke v znesku 3.000,00 DEM ter da je toženki plačal stroške odvetnika za razvezo s prejšnjim zakoncem. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je ob sklenitvi prodajne pogodbe za stanovanje prodajalec upošteval nevrnjeno realno lastno udeležbo tožnika v znesku takratnih 71.557,00 SIT oziroma 1.850,00 DEM, kar je šteti tožniku kot njegovo posebno premoženje. Lastno udeležbo je tožnik plačal še pred skupnostjo s toženko. Sodišče bi moralo upoštevati kot tožnikov izključni prispevek k nakupu oziroma pridobitvi stanovanja tiste obroke oziroma delež neplačanih obrokov, katere bo tožnik do izteka obročnega odplačila stanovanja še sam plačal. Tožnik si je sposodil denar za polog za nakup stanovanja, prav tako sta bila njegova skrb in fizično delo večja kot toženkina pri kasnejšem renoviranju stanovanja. Dejstva, da je tožnik v času njunega skupnega življenja zaslužil mesečno več kot toženka, sodišče pri ugotovitvi deleža tožnika ni pravilno upoštevalo. Ne drži, da ni izkazal dodatnega zaslužka, saj je na glavni obravnavi izpovedal, da je vsakič prejel še najmanj eno plačo. V času skupnega življenja s toženko se je za družino veliko angažiral in ni res, da bi prekomerno pil in kadil. Ko je bil na bolniškem staležu, je več kot eno leto in pol sam kuhal in vodil gospodinjstvo, ko se je toženka zdravila v bolnišnici, je 6 mesecev skrbel za dom in družino ter toženko obiskoval v bolnišnici. Sodišče spregleda, da je tudi toženka kadila, ob tem pa je veliko denarja zapravila po trgovinah, kar sama priznava v pismu tožniku.

Toženka je odgovorila na tožbo, zavrača kot neutemeljene vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer procesno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP smiselno zatrjuje le, ko navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je imel svoje prihranke, ko sta pravdni stranki zasnovali zunajzakonsko skupnost. Sodba res ne omenja tovrstnih prihrankov pravdnih strank, vendar to ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ne gre za odločilno dejstvo. Tožnik se namreč sklicuje na prihranke v znesku 3.000,00 DEM, kar je zanemarljiv znesek v primerjavi z vrednostjo skupnega premoženja, zato nikakor ne more vplivati na višino deležev. V ostalem se pritožnik ne strinja z dokazno oceno sodišča o deležu na skupnem premoženju. Ta pa je po presoji pritožbenega sodišča prepričljiva in pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč dejansko stanje ugotovilo v celoti in pravilno, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo.

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (1. odst. 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR).

Skupno premoženje pravdnih strank in predmet tega postopka je nesporno stanovanje št. 1 v prvem nadstropju stanovanjskega bloka na naslovu C. 4. j. 44 v K. Tožnik in toženka s kupoprodajno pogodbo z dne 19.10.1993 (priloga A4) dokazujeta, da sta solastnika stanovanja vsak do ½. Stanovanje sta kupila obročno na podlagi določb stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj. Med njima tudi ni sporno obdobje trajanja zunajzakonske skupnosti in zakonske zveze (od konca leta 1988 do 2.11.1996) oziroma skupnega življenja in ekonomske skupnosti do 5.12.2004. V ostalem so dejanske ugotovitve sodišča, ki se nanašajo na višino deleža na skupnem premoženju pravdnih strank, sledeče: tožnikovi dohodki iz rednega delovnega razmerja in dodatnega dela so bili višji kot toženkini. Toženka je bila dve krajši obdobji prijavljena na zavodu za zaposlovanje in prejemala denarno nadomestilo. Oba sta imela iz prejšnje zveze vsak po enega otroka, ki nista živela z njima, dne 2.6.1992 se jima je rodila skupna hči N. Toženka je opravljala pretežni del vseh gospodinjskih opravil in potrebnih del za oskrbo otroka, s svojimi dohodki je pokrivala stroške gospodinjstva, za potrebe družine je tudi šivala. Tožnik je prejel zavarovalnino v letu 2004, ki ni bila porabljena za prenovo stanovanja, in v letu 1998, ki je bila nizka glede na stroške adaptacije. Znesek lastne udeležbe, ki se je upošteval pri nakupu stanovanja, je v razmerju do realne tržne vrednosti stanovanja zanemarljiv. Tožnik je najel več kreditov, ki so bili porabljeni za skupne potrebe in poravnavo tekočih stroškov družine in gospodinjstva; tožnik je del svojih višjih mesečnih zaslužkov porabil za svoje posebne potrebe (alkohol in cigarete).

Pritožba neutemeljeno graja zaključke sodbe, da pri višini deležev na skupnem premoženju (tožnik zahteva ugotovitev, da znaša njegov delež 9/10, delež toženke pa 1/10), ni ustrezno ovrednotilo kot tožnikovo posebno premoženje t.i. lastno udeležbo. Ta se je pri kupnini za stanovanje res upoštevala, vendar je njen prispevek že glede na pogodbeno vrednost stanovanja majhen (takratnih 71.557,00 SIT oziroma 3 % vrednosti kupnine), zato upoštevaje vse okoliščine konkretne zadeve res ne more vplivati na višino deležev na skupnem premoženju. Tožnik po odselitvi toženke in hčerke iz stanovanja sam plačuje obroke kupnine, kot so bili dogovorjeni s kupoprodajno pogodbo z dne 19.10.1993, vendar je pravilno in v skladu s sodno prakso stališče sodbe, da tožnikov delež na skupnem premoženju zaradi tega ne more biti višji. Enako velja za kredite, za katere tožnik v pritožbi trdi, da jih je moral najeti za obnovo stanovanja. Tudi o tem sodba vsebuje pravilne razloge in jih pritožbenemu sodišču ni treba ponavljati. Pravilno in v skladu z določbo 2. odst. 59. člena ZZZDR, je sodišče prve stopnje ovrednotilo in upoštevalo toženkin prispevek pri opravljanju domačih del, skrbi za gospodinjstvo ter za varstvo in vzgojo otroka. Četudi je tožnik res prejemal višjo plačo kot toženka, vse druge okoliščine (toženkina večja skrb in delo v gospodinjstvu in pri vzgoji in varstvu otroka, nenazadnje tudi višji tožnikovi izdatki za alkohol in cigarete) nedvomno pokažejo, da tožniku ni uspelo ovreči izhodiščne domneve iz 1. odst. 59. člena ZZZDR o enakosti deležev na skupnem premoženju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialnopravno pravilno ovrednotilo vse okoliščine iz 2. odst. 59. člena ZZZDR, so vsi pritožbeni očitki brez podlage. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka je v skladu z določbami 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Pritožbeni stroški tožene stranke se nanašajo na sestavo odgovora na pritožbo in so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo.