Jedro

Nenazadnje že sama pritožbena navedba, da obsojenec kupuje plovilo, ki ga potrebuje za začetek dejavnosti, kaže, da ne drži obsojenčeva trditev, da nima premoženja in prihodkov in da ne more plačati zaostale preživnine, niti delno ne. Če obsojenec kupuje plovilo, pomeni, da neka denarna sredstva ima, vendar jih noče uporabiti za plačilo preživninskih obveznosti. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi, da je neizpolnitev posebnega pogoja izključno posledica obsojenčeve krivde.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obsojeni Đ.S. je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obsojenemu Đ.S. preklicalo pogojno obsodbo, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. II K 60437/2012 z dne 16.5.2013, ki je postala pravnomočna 24.8.2013 ter mu je na podlagi 61. člena KZ-1 izreklo kazen pet mesecev zapora.

Proti taki sodbi je vložila pritožbo obsojenčeva zagovornica. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

V nasprotju s pritožnico pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ocenilo vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o preklicu pogojne obsodbe. Pravilno je namreč ugotovilo, da bi obsojenec lahko vsaj delno izpolnil preživninsko obveznost tako, da bi sprejel zaposlitev oziroma delo, ki pa ga je odklonil, poleg tega ni v roku, ki ga je sam postavil, sodišču dostavil dokumentacije, katera naj bi dokazovala, da aktivno išče zaposlitev tudi na Hrvaškem.

Trditev pritožnice, da obsojenec dokumentacije ni dostavil zato, ker so se postopki s pridobitvijo le te zavlekli, ni utemeljena, saj iz listin, ki jih je priložila k pritožbi ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na težavnost pridobitve dokumentacije oziroma težavnost postopka, ki je potreben, da se na Hrvaškem zaposli kot ribič. Nenazadnje že sama pritožbena navedba, da obsojenec kupuje plovilo, ki ga potrebuje za začetek dejavnosti, kaže, da ne drži obsojenčeva trditev, da nima premoženja in prihodkov in da ne more plačati zaostale preživnine, niti delno ne. Če obsojenec kupuje plovilo, pomeni, da neka denarna sredstva ima, vendar jih noče uporabiti za plačilo preživninskih obveznosti. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi, da je neizpolnitev posebnega pogoja izključno posledica obsojenčeve krivde. Obsojenčevega ravnanja, ko doslej ni plačal še ničesar, temveč je zgolj obljubljal, ni mogoče oceniti drugače kot je to storilo sodišče prve stopnje in sicer, da takšnega namena sploh nima. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je obsojencu, ki bi obveznost naloženo v pogojni obsodbi lahko izpolnil, pa tega ni storil, pogojno obsodbo preklicalo in mu izreklo v njej določeno kazen zapora v trajanju petih mesecev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsojenec s pritožbo svoje zagovornice ni uspel, zato mora plačati stroške pritožbenega postopka, to je sodno takso za pritožbo. Ta znaša 60,00 EUR (tarifna številka 74011 Zakona o sodnih taksah).