Jedro

Presoja narave in vsebine dogovora pravdnih strank, ki dopolnjuje sodno poravnavo, s katero je bila razdeljena solastna nepremičnina.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi moral toženec izročiti tožniku ključ od dvoriščnih vrat stanovanjske hiše M., S., porušiti zid v veži te hiše, izročiti ključ od stopniščnih vrat, omogočiti tožniku in njegovemu najemniku kurjenje peči iz stopnišča ter opustiti vsak poseg v posest in uporabo veže in ostalega dela solastne hiše. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki z izjavo z dne 19. oziroma 20.9.1989 (v nadaljnjem izjava) določno opredelili delitev solastne hiše in s tem dopolnili sodno poravnavo opr. št. N 45/86. Na podlagi izjave je vhod v hišo z dvoriščne strani pripadel tožencu, enako vhod na stopnišče, zato tožnik brez utemeljene podlage zahteva ključ teh vrat zase. Dogovorjena je prestavitev dostopa do kurišča. Zid pa je toženec postavil v tistem delu veže, ki po delitvi pripada njemu.

Proti tej sodbi se je tožnik pritožil. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo njegovi pritožbi in razveljavilo drugo alineo prve točke izreka, s katero je bil zavrnjen zahtevek na odstranitev zidu, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki z izjavo dokončno razdelili solastno hišo, kolikor to ni bilo storjeno že s sodno poravnavo v nepravdni zadevi N 45/86. Toženčevi posegi v hiši niso bili protipravni, kolikor so bili izvršeni v skladu z izjavo in pomenijo njeno realizacijo. To velja za toženčeve posege, ki so predmet prve, tretje in četrte alinee tožnikovega zahtevka. To bi veljalo tudi za zid v veži, če ne bi onemogočal dogovorjene prestavitve vhoda v kurišče peči, kar bo treba razjasniti v nadaljnjem postopku.

Proti sodbi druge stopnje, kolikor se nanaša na 1. in 3. alineo prve točke izreka sodbe prve stopnje, vlaga tožeča stranka revizijo.

Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku ali pa da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotuje stališču, da ureja izjava delitev skupnega premoženja. To je bilo razdruženo s poravnavo N 45/86. Izjava ne spreminja delitve, določene s poravnavo. Toženec z izjavo ni pridobil v last dela veže. Tožnik ni imel namena dela veže odsvojiti. Zato vztraja, da je lastnik celotnega pritličja in torej tudi cele veže. Kot lastnik pa ima pravico do ključa obeh vrat. Navaja še, da peči ni mogoče kuriti drugače, kot s stopnišča. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

S sodno poravnavo z dne 16.2.1987, sklenjeno v nepravdnem postopku opr. št. N 45/86 pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enoti v L., je bilo določeno, da se solastno premoženje, h kateremu je spadala tudi hiša M., K., razdeli med solastniki. Tožniku, oziroma njegovi pravni prednici, je na račun solastninskega deleža pripadlo v last pritličje hiše, tožencu pa prvo nadstropje. Ostala dva solastnika M. V. in M. K. sta pridobila v last na račun svojih solastninskih deležev druge objekte. Glede zemljišča je bila dogovorjena geometrska delitev. M. V. in M. K. sta dovolila sedanjemu tožencu P. K. dostop in dovoz do vhodnih vrat na dvoriščni strani hiše. Druge podrobnosti v zvezi z delitvijo hiše niso bile dogovorjene. Izjava ureja vprašanja, ki so v neposredni zvezi z razdelitvijo hiše. Določa razmejitev veže, iz katere sta vhoda v obe stanovanjski enoti, loči oba vhoda in določa, kateri vhod pripada pritličju in kateri nadstropju. Ne glede na neustrezno poimenovanje te listine kot izjava, je to medsebojni dogovor, kakor je to tožnik pravilno opredelil in pripisal na listino. Gre za dogovor, ki stranki zavezuje. Zato za odločitev o spornih vprašanjih ni pomembno, ali "izjava" dopolnjuje sodno poravnavo v smislu delitve solastne nepremičnine s stvarnopravnimi učinki, ali pa le ureja režim uporabe skupnih prostorov hiše. Pomembno je, da določno ureja vprašanja dostopa do obeh delov hiše na tak način, da ju ločuje. To pa pomeni, da izključuje lastnika pritličja od uporabe vhoda v nadstropje in obratno. Ključ simbolizira pravico do uporabe vhoda. Kdor nima pravice do določenega vhoda v hišo, tudi nima pravice do ključa vrat na tem vhodu. Z izjavo si je tožnik zagotovil poseben vhod v hišo s ceste in se hkrati odrekel vhodu z dvoriščne strani. To je tudi v skladu z določbo točke 6 sodne poravnave N 45/86, po kateri sta ostala solastnika dovolila dostop in dovoz do vhodnih vrat na dvoriščni strani hiše samo tožencu, ne pa tudi tožniku.

Izjava določa tudi prestavitev dostopa do kurišča peči, kar je v skladu z dogovorom o ločenih vhodih za poslovni del stavbe v pritličju in za stanovanjski del v prvem nadstropju. Revizijske navedbe, ki poudarjajo tožnikovo pravico do uporabe sedanjega kurišča na stopnicah, niso v skladu z vsebino izjave.

Pravna podlaga za odločitev v tej zadevi je dogovor, ki sta ga stranki poimenovali izjava. Dogovor ju zavezuje. Z izpodbijano sodbo je razsojeno v skladu z dogovorom. Zato uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prav tako niso podani drugi razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).