Jedro

Obveznost plačila predujma je na nasprotnem udeležencu, zato ima po presoji višjega sodišča (le) on pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma. Stranski udeleženec pa pravnega interesa za pritožbo zoper to konkretno procesno dejanje nima. Obveznost založitve predujma ni naložena njemu, morebitni preveč plačani predujem pa je nasprotnemu udeležencu vrnjen; posledično torej morebitni preveč plačani predujem ne bo vplival na pravice oziroma pravne koristi stranskega udeleženca. Slednji je večinski delničar nasprotnega udeleženca, zato ima sicer ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžan založiti nasprotni udeleženec, čim nižji, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

I. Pritožba stranskega udeleženca se zavrže, pritožbi nasprotnega udeleženca pa se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni založiti predujem za kritje stroškov posebne revizije v višini 44.898,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani 01100-6950421834, sklic 00 800280001421, sicer bo sodišče ta znesek od nasprotnega udeleženca izterjalo po uradni dolžnosti".

II. Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo založitev predujma za kritje stroškov posebne revizije v višini 71.836,80 EUR.

2. Zoper sklep sta se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožila nasprotni in stranski udeleženec ter predlagala ugoditev pritožbama, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.

3. Predlagatelj je v skupnem odgovoru na pritožbi predlagal zavrnitev pritožb, potrditev izpodbijanega sklepa in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba stranskega udeleženca ni dovoljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

5. Predmet obravnavane zadeve je postavitev posebnega revizorja. S (pravnomočnim) sklepom I Cpg 333/2021 z dne 14. 9. 2021 je višje sodišče odločilo, da se dopusti izvedba posebne revizije glede posameznih poslov nasprotnega udeleženca. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje presodilo, da je predlagatelj uspel s predlogom v deležu 80 % od predlaganih poslov in posledično je nasprotnemu udeležencu odmerilo založitev predujma v deležu 80 % od predlaganega zneska predujma (89.796,00 EUR). Oba pritožnika sta v pritožbah ugovarjala predvidenemu strošku posebne revizije, ki ga je opredelil predlagatelj, kakor tudi deležu uspeha predlagatelja, upoštevajoč pravnomočno odločitev o postavitvi posebnega revizorja.

**O pritožbi stranskega udeleženca**

6. Predmet presoje v izpodbijanem sklepu je bila višina predujma, ki ga je dolžan založiti nasprotni udeleženec za kritje stroškov posebne revizije v skladu s šestim odstavkom 318. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Obveznost plačila predujma je na nasprotnem udeležencu, zato ima po presoji višjega sodišča (le) on pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma. Stranski udeleženec pa pravnega interesa za pritožbo zoper to konkretno procesno dejanje nima. Kot že rečeno, obveznost založitve predujma ni naložena njemu, morebitni preveč plačani predujem pa bo nasprotnemu udeležencu vrnjen; posledično torej morebitni preveč plačani predujem ne bo vplival na pravice oziroma pravne koristi stranskega udeleženca. Slednji je večinski delničar nasprotnega udeleženca, zato ima sicer ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžan založiti nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo zoper odrejeni predujem. Glede na navedeno višje sodišče zaključuje, da je treba zaradi pomanjkanja pravnega interesa stranskega udeleženca njegovo pritožbo1 kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

**O pritožbi nasprotnega udeleženca**

7. Ne drži pritožbena navedba, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, na kakšni podlagi je izračunalo odmerjeni znesek predujma (presoja uspeha predlagatelja v zvezi s strani predlagatelja priloženim izračunom predvidenih stroškov v Izjavi pooblaščenega revizorja z dne 23. 7. 2020; priloga A20). Za možnost preizkusa izpodbijanega sklepa po presoji višjega sodišča to zadostuje.

8. Višje sodišče je upoštevalo obrazložitev pravnomočnega sklepa I Cpg 333/2021 z dne 14. 9. 2021. V tem sklepu je bilo pojasnjeno, da je bil predlagateljev predlog zadostno konkretiziran (konkretno določeni posli, stranke poslov in obdobje, v katerem so bili sklenjeni) glede šestih poslov: - revizija najemne pogodbe, sklenjene med nasprotnim in stranskim udeležencem; - revizija poroštva, ki ga je nasprotni udeleženec dal A. LEASING za obveznosti stranskega udeleženca; - revizija svetovalnih pogodb, sklenjenih med nasprotnim udeležencem in stranskim udeležencem; - revizija svetovalnih pogodb, sklenjenih med nasprotnim udeležencem in družbo B., d. d.; - revizija svetovalnih pogodb, sklenjenih med nasprotnim udeležencem in družbo C., d. o. o.; - revizija svetovalnih pogodb, sklenjenih med nasprotnim udeležencem in družbo D., d. o. o. Za preostale posle pa je višje sodišče zaključilo, da je bil predlagateljev predlog premalo konkretiziran, da bi bila posebnemu revizorju njegova naloga dovolj konkretno opredeljena.

9. V omenjenem pravnomočnem sklepu je višje sodišče ugodilo predlogu za posebno revizijo za posle, naštete v prvih treh alinejah prejšnje točke. Ob upoštevanju navedenega se tako izkaže, da predlagateljev uspeh s predlogom ne znaša 80 %, kot je presodilo sodišče prve stopnje, temveč 50 %. Kar se tiče zavrnjenega dela predloga, pa je treba upoštevati dejstvo, da predlagatelj ni uspel zadostno konkretizirati poslov, kar pomeni, da tega dela predloga ni mogoče šteti pod uspeh ali neuspeh, saj niti ni bilo jasno, ali in v kolikšnem obsegu predlagani posli sploh obstajajo. Če torej ni jasno, ali posli, katerih posebna revizija je bila predlagana, sploh obstajajo, logično ni mogoče predvideti stroška v zvezi z njimi. Višje sodišče ni sledilo nasprotnemu udeležencu, ki je podajal le špekulacije, koliko poslov naj bi ti zavrnjeni deli predloga zajemali (pri tem ne gre spregledati, da je bil ugovor nasprotnega udeleženca pri odločanju o postavitvi posebnega revizorja prav, da ni mogoče ugotoviti, ali in koliko teh poslov sploh obstaja, in ta ugovor se je izkazal kot utemeljen; pri določitvi predujma pa je nato glede tega istega dejstva nasprotni udeleženec sam špekuliral o njihovem številu). Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da gre pri pooblaščenem revizorju za strokovnjaka na tem področju, ki je seznanjen z institutom posebne revizije in njegovim dometom v smislu razlikovanja med splošno in posebno revizijo, zato tudi ne gre slediti nasprotnemu udeležencu, ki je predlagatelju očital, da je strošek izračunan na podlagi predloga revizije celotnega poslovanja.

10. Nasprotni udeleženec je nasprotoval tudi konkretnemu izračunu predvidenega stroška posebne revizije pooblaščenega revizorja v Izjavi pooblaščenega revizorja z dne 23. 7. 2020 (priloga A20). Ni bil utemeljen njegov očitek, da je urna postavka iz omenjene Izjave pretirana oziroma da nima podlage v Smernicah za oblikovanje cen revizijskih storitev Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljevanju Smernice). Nasprotni udeleženec je v svoji vlogi - Odgovor na predlog za imenovanje posebnega revizorja z dne 18. 8. 2020 priložil ponudbo istega pooblaščenega revizorja z dne 13. 3. 2019 (priloga B24), ki se sicer glede vsebine ponudbe ne nanaša na isti skupščinski sklep posebne revizije, kot se je nanašal obravnavani predlog predlagatelja. Vendar pa je iz te ponudbe, konkretno iz Preglednice cen na posameznega revizorja, ki se izrecno sklicuje na Smernice, razviden celo višji strošek na uro na posameznega revizorja kot iz Izjave, ki jo je priložil predlagatelj. Da je torej predvidena cenovna postavka na uro pretirana, ne drži. Ker je iz obeh listin razvidno, da je cena sestavljena iz količine ur, pomnožene s ceno ure, je odločitev o znižanju predujma torej utemeljena na ustreznem predvidenem zmanjšanju ur potrebnega dela, ki izhaja iz manjšega obsega posebne revizije kot predlagano. Zato višje sodišče nasprotnemu udeležencu tudi ni sledilo, da zmanjšan obseg dela, izhajajoč iz delno zavrnjenega predloga za postavitev posebnega revizorja, ni bil upoštevan.

11. Višje sodišče tako zaključuje, da je glede na pravnomočen sklep o vsebini poslov, ki bodo predmet posebne revizije, primeren predujem v deležu 50 % od predlaganega zneska predujma, kar znaša 44.898,00 EUR. Za višje znižanje, za katerega se je zavzemal nasprotni udeleženec, po presoji višjega sodišča ni bilo podlage. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, spremenilo izpodbijani sklep in odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Po specialni določbi 321. člena ZGD-1, po kateri družba (v tem primeru nasprotni udeleženec) krije stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja, krije nasprotni udeleženec sam svoje stroške pritožbenega postopka; enako pa velja tudi za predlagatelja (katerega odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi nasprotnega udeleženca) in za stranskega udeleženca (katerega pritožba ni bila dovoljena).

1 Kar zadeva bistvene pritožbene navedbe, je sicer pritožba stranskega udeleženca praktično identična pritožbi nasprotnega udeleženca.