27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Delovnim sodiščem v Mariboru se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik je na Ustavno sodišče naslovil vlogo, iz katere izhaja, da uveljavlja kršitev "pravice do poštenega in učinkovitega sojenja". Navaja, da je sodni postopek začel 20. 7. 1992, Delovno sodišče v Mariboru je zahtevek zavrnilo s sodbo z dne 10. 4. 1998, Višje delovno in socialno sodišče pa je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zadeva (odškodninski zahtevek) je tako po več kot osmih letih ponovno na začetku. Navaja tudi, "da prihaja do diskriminacije v sodbah, ki izhajajo iz političnega in socialnega izvora posameznika". Pritožnik zatrjuje kršitev "6. člena o človekovih pravicah", v obširni vlogi pa opisuje dejanske okoliščine svojih razporeditev, disciplinskih postopkov in reševanja stanovanjske problematike.

2.Ustavno sodišče je vlogo pritožnika štelo kot ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki teče (je tekel) pred Delovnim sodiščem v Mariboru. Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti tudi zoper sodbo, če pritožnik meni, da mu je bila z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica. S sklepom o razveljavitvi prvostopne sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje pa ni bilo še o ničemer odločeno, zato vloge ni mogoče obravnavati kot ustavne pritožbe zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 834/98 z dne 20. 10. 2000.

3.Pritožnik očitno zatrjuje kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94. MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Pravica do poštenega sojenja, ki jo v skladu s prvim odstavkom 6. člena EKČP zagotavlja tudi 23. člen Ustave, pomeni, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče.

4.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave, lahko pritožnik uveljavlja s tožbo v upravnem sporu (drugi odstavek 157. člena Ustave in tretji odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS).

Pritožnik ni izkazal, da je to sodno varstvo izčrpal.

Predpostavka za obravnavo ustavne pritožbe torej ni podana.

5.Kolikor bi bila v (ponovljenem) postopku, ki naj bi bil predolgo trajal, medtem že izdana pravnomočna odločba, je dejanje, s katerim naj bi bila kršena ustavna pravica, že prenehalo.

Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem in šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev vloži tudi ustavno pritožbo.

6.Ker za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjeni predpisani pogoji, jo je Ustavno sodišče moralo zavreči.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan