Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in torej odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, priznava ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve. Pritožnica pa v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje le kot predkupna upravičenka, torej kot interesent za nakup nepremičnine, ki so predmet izročitve kupcu.
Pritožba pritožnice J. L. se zavrže.
1. Prvostopenjsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sklenilo, da se ugotovi, da je bila kupnina iz kupoprodajne pogodbe za nepremičnino med prodajalcem P. L. in kupcem O. F. v celoti plačana s strani kupca v znesku 17.000,00 EUR (1. točka izreka) in odredilo izročitev nepremičnine in sicer solastniški delež ½ parc. št. 000 in 001, vse k. o. X (2. točka izreka) in ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izvedbo kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi in sicer se v zemljiški knjigi po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti pri prodajalcu lastni nepremičnini ½ deleža parc. št. 000 in 001 k. o. X vpiše bremen prosta lastninska pravica na ime in v korist kupca O. F. in se pri tej nepremičnini po uradni dolžnosti opravijo izbrisi vseh knjižnih bremen (3. točka izreka) ter ugotovilo še, da je pravnomočni sklep o izročitvi nepremičnine po členu 342/2 ZFPPIPP listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (4. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se je pritožila pritožnica J. L., ki v pritožbi uveljavlja nepravilnosti v postopku prodaje nepremičnin. Sklep sodišča izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep sodišča razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da se v postopku osebnega stečaja prodaja nepremičnina, ki je v solastnini dolžnika. Preostala polovica je v lasti pritožnice. ZFPPIPP pa jasno določa postopek prodaje nepremičnine, ki je v solastnini v tretjem odstavku 347. člena. Stečajni upravitelj ima obveznost, da solastnika - predkupnega upravičenca obvesti o prodaji. To je še zlasti pomembno, če gre za zbiranje ponudb, kjer je situacija drugačna od javne dražbe. Niti stečajni upravitelj, niti stečajno sodišče pa predkupne upravičenke-solastnice o postopku prodaje solastniškega deleža stečajnega dolžnika ni obvestilo.
3. Na pritožbo je odgovoril stečajni upravitelj, ki navaja, da je tekom stečajnega postopka polovico nepremičnin trikrat neuspešno prodajal na javnih dražbah, o katerih je bila ustno obveščena predkupna upravičenka J. L., ki pa se iz osebnih razlogov (vzroki za osebni stečaj njenega moža), dražb ni želela udeležiti, kar izhaja iz zapisnikov o dražbah. V nadaljevanju opisuje, kako je zaradi neuspešnih dražb polovico nepremičnine stečajnega dolžnika prodal na način nezavezujočega zbiranja ponudb.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in torej odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, priznava ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti pa procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve (57. člen ZFPPIPP). Pritožnica pa v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje le kot predkupna upravičenka, torej kot interesent za nakup nepremičnine, ki so predmet izročitve kupcu. Da ima tudi položaj upnika v predmetnem stečajnem postopku, pritožnica niti ne zatrjuje, niti kaj takega ne izhaja iz podatkov v spisu.
6. Četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavku 121. člena ZFPPIPP določa, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Pritožnica nima položaja upnika v konkretnem stečajnem postopku in tako nima pravice do pritožbe zoper sklep o izročitvi nepremičnine. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot nedovoljeno zavrglo, ne da bi jo meritorno obravnavalo.