Jedro

Ko sta torej ugotovitveni in dajatveni zahtevek postavljena istočasno, se za vmesni ugotovitveni zahtevek zaradi njegove prejudicialnosti vrednost spornega predmeta ne določi, pa četudi učinki ugotovitve obstoja oziroma neobstoja določenega pravnega razmerja sežejo preko konkretnega spornega zahtevka, ki je že zapadel.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in o predlogu za izdajo začasne odredbe.

2.Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, plačilo pritožbenih stroškov pa naloži v plačilo toženi stranki.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tožnika s tožbo v tej zadevi zahtevata ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, dodatka št. 1 h kreditni pogodbi in notarskega zapisa kreditne pogodbe, sporazuma o zavarovanju denarne terjatve ter plačilo 19.080,15 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2020 dalje. Hkrati s tožbo sta vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagata, da se učinkovanje sklenjenih pravnih poslov začasno zadrži do pravnomočnega končanja pravdnega postopka.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek sestavljen iz vmesnega ugotovitvenega zahtevka in zahtevka na plačilo. Navedlo je, da je po ustaljeni sodni praksi potrebno vmesni ugotovitveni zahtevek zaradi prejudicalnosti presojati v razmerju do denarnega zahtevka, kar pomeni, da se za ta zahtevek vrednost spornega predmeta ne določi, ter da tega dela zahtevka tudi ni mogoče upoštevati v okviru vrednosti, od katere se odmerja sodna taksa, kar pomeni, da njegova vrednost ne vpliva niti na stvarno pristojnost sodišča. Ker se ugotovitveni zahtevek na ničnost sklenjenih pravnih poslov torej izčrpa v dajatvenem zahtevku, katerega vrednost v obravnavanem primeru ne presega 20.000 EUR, je odločilo, da je skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPP za odločanje o tem zahtevku stvarno pristojno okrajno sodišče, ker tudi ne gre za spor iz drugega odstavka 32. člena ZPP, za katerega bi bila ne glede na vrednost spornega predmeta podana pristojnost naslovnega sodišča. Zato se je na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPP, ob upoštevanju četrtega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in o predlogu za izdajo začasne odredbe.

6.Tožeča stranka trdi, da v danem primeru ugotovitvena tožba ne predstavlja vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu predhodnega vprašanja glede obstoja ali neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna zgolj odločitev o tožbenem zahtevku v njegovem dajatvenem delu. Ugotovitveni zahtevek uveljavlja z ugotovitveno tožbo v skladu s prvim odstavkom 181. člena ZPP. Navaja, da izvršni naslov, katerega ničnost uveljavlja v tej pravdi, omogoča toženi stranki, da zoper tožnika izterjuje terjatev po predmetni kreditni pogodbi na vsem njunem premoženju in poseže na njune premičnine, plačo in druge prejemke iz kakršnega koli drugega naslova, na sredstva na računih, torej da za izterjavo terjatve po citiranem notarskem zapisu lahko poseže na katero koli premoženje tožnikov in ne samo na nepremičnine, na katerih je bila ustanovljena hipoteka za zavarovanje terjatve tožene stranke. Odločitev sodišča o ugotovitveni tožbi naj bi bila v danem primeru za tožnika pomembna preko učinka, ki bi ga odločitev lahko imela zgolj v obsegu dajatvenega zahtevka po vloženi tožbi. Brez takšne odločitve, ki bi imela univerzalni učinek in bi postala pravnomočna, se tožnika ne bi mogla učinkovito braniti pred morebitno izvršbo, če bi tožena stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi predmetnega notarske zapisa zoper tožnika na njuno drugo premoženje (ne torej iz naslova hipoteke). V neposrednem interesu tožnikov naj bi torej bilo, da se obstoj ničnosti, kot se uveljavlja s tožbo, reši z učinkom pravnomočnosti, ki bi zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz istega razmerja, zlasti pa v primeru izvršbe. Tožeča stranka trdi, da gre tako v razmerju do dajatvenega tožbenega zahtevka v tem primeru za odločanje o drugem (aliud) in ne zgolj v manjšem delu (minus).

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri ugotovitvenih tožbah, ki se nanašajo na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja celotnega kompleksnega pravnega razmerja (v danem primeru ničnosti kreditne pogodbe, dodatka h kreditni pogodbi, notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve) ni nujno, da bo že zapadlost posameznega zahtevka (v danem primeru kondemnatornega zahtevka) v celoti izničila pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj tožnikov interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si stranka lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja. Vendar pa tak
61en cilj to
7Enik lahko dose
7Ee tudi z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, ko odlo
0Ditev o obstoju ali neobstoju kak
61ne pravice ali pravnega razmerja predstavlja predhodno vpra
61anje za odlo
0Ditev o dajatvenem to
7Ebenem zahtevku, tako kot v danem primeru. V tak
61nem primeru se sodi
61
0De mora izre
0Di o prejudicalnem pravnem razmerju, tudi
0De ugotovitveni zahtevek ne bi bil postavljen. V situaciji, kot je obravnavana, se bo sodi
61
0De moralo ukvarjati s prav enakim procesnim gradivom, ne glede na to, ali bi bila vlo
7Eena samostojna ugotovitvena to
7Eba ali bi bil postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek ali pa ta ne bi bil postavljen. Navedbe prito
7Enika, da je to
7Ebeni zahtevek sestavljen iz dveh delov, ter da vsak temelji na svoji pravni podlagi, kar zahteva tudi razli
0Dne trditve o dejstvih, ter da bi vsakega od teh zahtevkov to
7Ea
0Da stranka lahko uveljavljala v lo
0Denih postopkih, ob povedanem niso odlo
0Dilnega pomena.

8.
0Cetudi je torej odlo
0Ditev sodi
61
0Da o ugotovitvenem to
7Ebenem zahtevku v danem primeru pomembna za to
7Enika preko u
0Dinka, ki bi jo odlo
0Ditev lahko imela zgolj v obsegu dajatvenega zahtevka po vlo
7Eeni to
7Ebi, to ne vpliva na dolo
0Ditev vrednosti spornega predmeta, od katerega je odvisna pristojnost sodi
61
0Da, niti ugotovitveni zahtevek ne predstavlja ugotovitvene to
7Ebe po prvem odstavku 181.
0Dlena ZPP. Ko sta torej ugotovitveni in dajatveni zahtevek postavljena isto
0Dasno, se za vmesni ugotovitveni zahtevek zaradi njegove prejudicialnosti vrednost spornega predmeta ne dolo
0Di, pa
0Detudi u
0Dinki ugotovitve obstoja oziroma neobstoja dolo
0Denega pravnega razmerja se
7Ee preko konkretnega spornega zahtevka, ki je
7Ee zapadel. Tak
61na je tudi ustaljena sodna praksa, tudi v spornih razmerjih v zvezi s posojili v CHF, kot je to pravilno ugotovilo sodi
61
0De prve stopnje.

9.Za odlo
0Ditev pa tudi ni odlo
0Dilnega pomena, da se kredit po kreditni pogodbi
6E vedno redno odpla
0Duje in njegov denarni zahtevek z vsakim dodatno izvedenim pla
0Dilom pove
0Duje. Ko bo nastopil polo
7Aj, ko bi se okrajno sodi
61
0De moralo izre
0Di za stvarno nepristojno, ker bo glede na vrednost spornega predmeta pristojno okro
7Eno sodi
61
0De, bo postopalo po tretjem odstavku 185.
0Dlena ZPP, in zadevo odstopilo okro
7Enemu sodi
61
0Du.

10.Prito
7Eba se ob povedanem izka
7Ee kot neutemeljena. Prito
7Ebeno sodi
61
0De jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. to
0Dka 365.
0Dlena ZPP), ko je ta uspe
61no prestal tudi prito
7Ebeni preizkus po uradni dol
7Enosti (drugi odstavek 350. v zvezi 366.
0Dlenom ZPP).

11.Ker to
7Ea
0Da stranka s prito
7Ebo ni uspela, nosi sama svoje prito
7Ebne stro
61ke (prvi odstavek 165.
0Dlena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154.
0Dlena ZPP).

-------------------------------

1Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS - GV Založba, Ljubljana, 2005-2006, stran 153.

2Prav tam, stran 160.

3VSM sklep I Cp 903/2023 z dne 19. 12. 2013, VSL sklep I Cp 316/2025 z dne 13. 5. 2025, VSL sklep I Cp 347/2018 z dne 11. 4. 2018, VSL sklep III Cp 686/2025 z dne 3. 6. 2025, VSRS II Ips 165/2003 z dne 10. 7. 2003, II Ips 303/2014 z dne 11. 12. 2014 in II Ips 27/2013 z dne 12. 3. 2015.

4Glej dr. Maja Ovčak in Žiga Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Revija Odvetnik, št. 3/2015 z dne 2. 7. 2015.