Jedro

Obtoženec je krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Za ta primer je državni tožilec predlagal izrek pogojne obsodbe, predlagal je tudi kazen, ki naj mu jo sodišče določi v tem okviru in trajanje preizkusne dobe. Obravnavano kaznivo dejanje je obtoženec storil tekom preizkusne dobe in preden je bil obsojen po dveh drugih sodbah, s katerima mu je bila vsakič izrečena pogojna obsodba. Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi. Določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu pogojne obsodbe je sodišče dolžno upoštevati. Za svojo odločitev mora navesti razloge.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa po prvem odstavku 186. člena KZ-1C v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1C, za kar mu je izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo enega leta in osmih mesecev zapora. Odločilo je, da ne prekliče pogojnih obsodb, obtožencu izrečenih s sodbama Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 3961/2016 (pravilno: VI K 39661/2016) z dne 7. 10. 2016, v kateri mu je bila določena kazen treh mesecev zapora in preizkusna doba dveh let, ter Okrajnega sodišča v Kočevju II K 1176/2017 z dne 18. 5. 2017, v kateri mu je bila določena kazen petih mesecev zapora in preizkusna doba dveh let. Obtožencu je izreklo t.i. razširjeno pogojno obsodbo z določeno enotno kaznijo dveh let in dveh mesecev zapora ter določilo novo preizkusno dobo v trajanju štirih let. Sodišče je odločilo še o odvzemu prepovedane droge in predmetov, s katerimi je bilo obravnavano kaznivo dejanje izvršeno, ter o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper sodbo se je zaradi odločbe o kazni pritožil obtoženčev zagovornik. Višjemu sodišču je predlagal, da jo spremeni tako, da določi za obravnavano kaznivo dejanje nižjo kazen zapora, obtožencu pa zniža tudi v okviru pogojne obsodbe določeno enotno kazen.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.

4. Iz izpiska iz kazenske evidence, priloženih spisov ter razlogov izpodbijane sodbe na str. 6 – 7 izhaja, da je obtoženec predmetno kaznivo dejanje, za katerega krivdo je priznal na predobravnavnem naroku, storil tekom preizkusne dobe po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39661/2016 z dne 7. 10. 2016 (pravnomočna 3. 11. 2016), pa tudi preden je bil obsojen s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju II K 1176/2017 z dne 18. 5. 2017 (pravnomočna 31. 5. 2017). V obeh primerih je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.

5. KZ-1C preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja ureja v 59. členu. V prvem odstavku 59. člena določa, da sodišče prekliče pogojno obsodbo, če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let (obvezen preklic pogojne obsodbe). Ta določba se po ustaljeni sodni praksi razlaga tako, da velja obveznost preklica le, če je vsaj za eno od kaznivih dejanj v steku bila določena kazen dve leti zapora, ne pa tudi v primeru, če je za kazniva dejanja v steku sodišče izreklo takšno enotno kazen. Ker je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje obtožencu za novo kaznivo dejanje določilo kazen, nižjo od dveh let zapora, je lahko preklic pogojne obsodbe po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39661/2016 z dne 7. 10. 2016 le fakultativen (drugi odstavek 59. člena KZ-1C).

6. Če lahko sodišče v mejah zgornjih določb fakultativno odloča o preklicu pogojne obsodbe, je ta odločitev odvisna od presoje, ali pozitivna prognoza, da obtoženec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, ostaja še naprej v veljavi ali ne. Obtoženec se je sicer z izvršitvijo novega kaznivega dejanja že izneveril zaupanju, na katerem je temeljila prvotna pozitivna prognoza, vendar to v celoti ne izključuje možnosti, da se pozitivna prognoza obnovi, seveda ob drugačnih izhodiščih in z vrednotenjem širšega kroga okoliščin. Drugačno izhodišče se kaže v tem, da ob sojenju za novo kaznivo dejanje obsojencu grozi izvršitev višje kazni in da lahko računa na podaljšano preizkusno dobo. Določba drugega odstavka 59. člena KZ-1C izrecno opozarja sodišče, da naj o preklicu odloči potem, ko presodi vse okoliščine, ki se nanašajo na storjena kazniva dejanja in storilca, zlasti pa sorodnost kaznivih dejanj, njihov pomen in nagibe (Bele, I.: Kazenski zakonik s komentarjem – splošni del, Ljubljana 2001).

7. Takšne presoje za fakultativni preklic pogojne obsodbe odločilnih dejstev pa prvostopenjsko sodišče ni opravilo. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le ugotovitev o prepovedi izreka strožje kazenske sankcije, kot jo je za primer priznanja krivde predlagal državni tožilec (šesti odstavek 285.č člena ZKP), ki pa je kaznovalni predlog podal le glede obravnavanega dejanja, brez da bi se opredelil do preklica predhodnih pogojnih obsodb. V nadaljevanju se je sodišče prve stopnje sicer izreklo glede ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin, relevantnih za obravnavano kaznivo dejanje, ter glede materialnopravne podlage za primer, če sodišče ne prekliče pogojne obsodbe. O tem, ali se je prepoved iz šestega odstavka 285.č člena ZKP izčrpala že z izrekom pogojne obsodbe za obravnavano kaznivo dejanje, v okviru katere je bila obtožencu določena kazen enega leta in osmih mesecev zapora, ali pa jo je sodišče upoštevalo še v okviru izreka razširjene pogojne obsodbe, saj mora ob sojenju za novo kaznivo dejanje vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi, izpodbijana sodba nima razlogov. Potemtakem ni jasno, zakaj je prvostopenjsko sodišče obtožencu izreklo razširjeno pogojno obsodbo in ne katere od drugih v okviru četrtega odstavka 59. člena KZ-1C zajetih možnosti.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju II K 1176/2017 z dne 18. 5. 2017, prihaja v poštev odločitev po 60. členu KZ-1C, ki pa zahteva presojo, ali bi tudi v primeru, ko bi prejšnje sodišče bilo vedelo za obravnavano kaznivo dejanje, obstajala podlaga za izrek pogojne obsodbe. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali je treba prejšnjo pogojno obsodbo preklicati ali ne, z njim pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Kot je bilo obrazloženo že v zgornjih točkah tega sklepa, je iz razlogov izpodbijane sodbe razvidno zgolj to, da se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic, ni pa jasno, na podlagi katerih okoliščin upoštevanih dejanj in/ali okoliščin obtoženca je sprejelo takšen sklep.

9. Zaradi popolnoma izostalih razlogov o fakultativnem preklicu pogojnih obsodb v situaciji, ko je sodišče prve stopnje določbe KZ-1C s tem v zvezi dolžno upoštevati, saj ni v njegovi prosti presoji, ali jih bo upoštevalo ali ne, je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je absolutne narave. Ta kršitev narekuje njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, in sicer v fazo po priznanju krivde/po sprejemu sklepa o priznanju krivde (prvi odstavek 392. člena ZKP). V novem sojenju bo prvostopenjsko sodišče vezano na prepoved reformatio in peius (385. člen ZKP).

10. Pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika višje sodišče zaradi narave te odločitve ni presojalo.