Jedro

Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni taksativno določeni pogoji, ki so procesne ali materialnopravne narave. Med drugim mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe presoditi ali je tožbeni zahtevek sklepčen, se pravi, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb, ki ne smejo biti v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Če so trditve tožeče stranke v nasprotju z dokazi, ki jih je sama predložila, sodišče zamudne sodbe ne more izdati.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v izpodbijanem delu (glede lastništva parcele številka 429/14 stanovanjska stavba v izmeri 63 m2 in dvorišče v izmeri 465 m2, ki je vpisana pri vložku številka 1714 k.o...) in v odločitvi o pravdnih stroških ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizije se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da so skupno premoženje obeh pravdnih strank po nedoločenih deležih naslednje nepremičnine: - parcela številka 429/14 stanovanjska stavba v izmeri 63 m2 in dvorišče v izmeri 465 m2, ki je vpisana pri vložku številka 1714 k.o... in - parceli številka 533/1 vinograd v izmeri 770 m2 in 533/2 sadovnjak v izmeri 408 m2 z gospodarskim poslopjem v izmeri 38 m2, vpisani pri parceli številka 1446 k.o... Zato je pri navedenih nepremičninah vzpostavilo zemljiškoknjižno stanje z vknjižbo skupnega premoženja pravdnih strank po nedoločenih deležih. Tožencu je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov.

Po pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo in sklep o stroških sodišča prve stopnje.

Proti tistemu delu sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da spada v skupno premoženje pravdnih strank parcela številka 429/14, ki je vpisana pri vložku številka 1714 k.o... in da se to dejstvo vpiše v zemljiški knjigi, je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami zakona, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in ker so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi. Pojasnjuje, da je tožnica predložila zemljiškoknjižni izpisek za vložek številka 1714 k.o..., iz katerega izhaja, da je toženec pridobil lastninsko pravico na podlagi kupne pogodbe z dne 4.5.1966; in izpisek iz poročne matične knjige, iz katerega izhaja, da sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo šele 4.10.1967. Ker je toženec pridobil nepremičnino pred sklenitvijo - zakonske zveze, se mu zdi evidentno, da je ni mogoče šteti za skupno premoženje pravdnih strank. Tožena stranka trdi, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka in da ne gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kot je v svoji sodbi zapisalo Višje sodišče v Ljubljani. Opozarja tudi na zapis o pridobitvi parcele dne 4.5.1996, kar pa ni res in gre verjetno za strojepisno napako. Zmotno uporabo materialnega prava utemeljuje z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje; prav tako kot določa, da ostane premoženje zakonca, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze, njegova last. Tožena stranka ugotavlja, da višje sodišče ni obravnavalo pritožbene navedbe, da je toženec pridobil sporno premoženje leto in pol pred sklenitvijo zakonske zveze. Na koncu predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Tožena stranka pravilno navaja, da je zakonodajalec v 318. členu ZPP predvidel izdajo zamudne sodbe, če so za to izpolnjeni taksativno našteti pogoji. Ti pogoji so procesne narave, nekateri pa segajo na področje materialnega prava. Med njimi je v 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena predpisal: - da mora izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; in - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče torej presoja, če je tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe, utemeljen, se pravi, če je sklepčen. To presoja na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. V dokazovanje teh trditev se ne spušča, temveč šteje, da so resnične, saj jim tožena stranka ni nasprotovala. Toda če tožeča stranka sama predloži dokaze in so njene trditve v nasprotju s temi dokazi ali v nasprotju z notoričnimi dejstvi, sodišče ne more izdati zamudne sodbe.

V konkretni pravdi je tožeča stranka navedla samo to, da sta pravdni stranki v času trajanja zakonske zveze ustvarili nepremično premoženje. Da sta s tožencem sklenila zakonsko zvezo, potrjuje predloženi izpisek iz poročne matične knjige, ki izkazuje datum njene sklenitve dne 14.10.1967 v Novem mestu. Poleg tega je tožnica navedla, da je toženec zemljiškoknjižni lastnik spornih parcel št. 429/14, 533/1 in 533/2 in predložena izpiska iz zemljiške knjige potrjujeta, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik navedenih parcel. Torej predložene javne listine potrjujejo dejstva, ki so navedena v tožbi.

Toda na podlagi teh dejstev ni mogoče soditi, da gre skupno premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, kakor določa drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89-prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94-64/01). Iz zemljiškoknjižnega izpiska št. 9856/2000 z dne 28.11.2000 namreč izhaja, da se je vknjižila lastninska pravica na osebo: B. F., Š. 12 po kupni pogodbi z dne 4.5.1966, torej iz predloženih listin izhaja tudi to, da je toženec pridobil lastninsko pravico na parceli štev. 429/14 k.o... pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato toženec pravilno opozarja, da ta podatek logično navaja k uporabi prvega odstavka 51. člena ZZZDR, kar pomeni, da je sporna parcela toženčeva last in ne skupno premoženje zakoncev.

Seveda zgolj dejstvo, da je bil tožnik vpisan kot lastnik sporne parcele, preden sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, pojmovno ne izključuje možnosti, da bi pravdni stranki že pred poroko skupaj kupili premoženje, ali da bi tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim delom ali zaslužkom ali drugače pripomogla k vzdrževanju in morda celo izboljšanju nepremičnine ter povečanju njene vrednosti. Toda za pravno sklepanje, da so nepremičnine prešle v skupno premoženje in da je tožnica pridobila nedoločen delež na skupnem premoženju, bi morala v tožbi navesti dejstva, ki bi jim sodišče verjelo (ker toženec ni ugovarjal), in na podlagi katerih bi ob ustrezni uporabi materialnega prava zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

Toženec v pritožbi ni navajal nobenih novih ali drugačnih dejstev od tistih, ki jih je poznalo sodišče v času izdaje zamudne sodbe, temveč je samo opozarjal, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, saj v povezavi s predloženima javnima listinama tožba materialnopravno ni sklepčna. Zato sodišče druge stopnje zmotno ugotavlja, da je izpodbijal dejansko stanje. Opozarjal je samo na to, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je brez ustreznih dejstev sklepalo na materialnopravno posledico nastanka skupne lastnine. Drugostopenjsko sodišče, ki na to ni reagiralo, je naredilo isto napako. Zmotna uporaba materialnega prava pri presoji sklepčnosti tožbe pa je povzročila tudi kršitev pravil o izdaji zamudne sodbe. Ker je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami 318. člena ZPP, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Tako se izkaže, da v tožbi navedeno dejansko stanje in dejstva, ki izhajajo iz listin v spisu ne izkazuje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena in drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sodbi sodišč druge in prve stopnje in vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče naj po tretjem odstavku 318. člena ZPP tožeči stranki določi ustrezen rok za popravo tožbe in nadaljuje predpisani postopek.

Odločitev o razveljavitvi dela sodbe je vplivala tudi na uspeh pravdnih strank pred sodiščem prve stopnje (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP), zato je revizijsko sodišče razveljavilo odločitev o povrnitvi stroškov pred tem sodiščem. Po tretjem odstavku 165. člena ZPP pa je sodišče pridržalo odločitev o stroških revizije, ker bo o njih odločilo sodišče prve stopnje, ko bo na koncu odločilo o vseh pravdnih stroških skupaj.