Jedro

V primeru, ko taksni zavezanec v roku iz plačilnega naloga vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ta njegov predlog zadrži izvršljivost plačilnega naloga vse do tedaj, ko se taksnemu zavezancu po prejemu pravnomočne odločitve, da njegovemu predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ni bilo ugodeno, izteče rok za prostovoljno plačilo dolgovane takse. Upnik bi tako za uspeh s pritožbo moral dokazati, da je takso za predlog za izvršbo plačal najkasneje v 8 dneh po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, v katerem se je seznanil z dejstvom, da plačila sodne takse za predlog za izvršbo ne bo oproščen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo predlog za izvršbo za umaknjen, ker upnik ni plačal dolžne sodne takse niti v roku, ki mu ga je v nalogu določilo sodišče, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani.

Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno laično pritožbo, v kateri navaja, da je o oprostitvi plačila priložil dokazila ZPIZ in CSD, s plačilom takse bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. To je napaka sodnice, ki je zadevo obdelovala. Ker o taksi ni odločala, takse ni. Za nazaj posegati (izdajati sklep) je zloraba uradne osebe oz. tudi položaja in potrjuje, da korenine korupcijske združbe s sorodno podporo potomcem fašizmu niso v celoti presekane. Predlaga, naj se navedeno v celoti upošteva ali pa odstopi na ODT v nadaljnjo kazensko preiskavo. Prilaga odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. K 121/96, ki potrjuje, da je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Odločitev sodnice za nazaj o plačilu sodne takse ne more učinkovati za nazaj.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ)).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo dne 28. 9. 2009, ko je nastala njegova taksna obveznost za plačilo sodne takse za predlog za izvršbo (1. točka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 37/2008, v nadaljevanju: ZST-1)), ni plačal sodne takse, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 19. 10. 2009 pozvalo k plačilu takse, plačilni nalog pa je bil upniku po podatkih spisa pravilno vročen 23. 10. 2009. V roku za ugovor zoper plačilni nalog (26. 10. 2009) je upnik sicer vložil vlogo, v kateri je prosil za oprostitev takse, vendar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 10. 2009 ta njegov predlog za oprostitev zavrglo kot prepozen, pritožbeno sodišče pa je s sklepom, opr. št. I Ip 3547/2009, z dne 10. 2. 2010 to odločitev potrdilo. Sodišče prve stopnje je 11. 12. 2009 izdalo sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, vendar pa ta sklep ne učinkuje tudi za taksno obveznost za predlog za izvršbo, kajti upnik je za oprostitev plačila sodnih taks zaprosil šele po vložitvi predloga za izvršbo (prim. prvi odstavek 13. člena ZST-1).

Če taksni zavezanec ne plača takse v roku oz. če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora zoper plačilni nalog, postane plačilni nalog izvršljiv (prvi odstavek 35. člena ZST-1). Iz omenjene določbe pritožbeno sodišče izpeljuje zaključek, da v primeru, ko taksni zavezanec v roku iz plačilnega naloga vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ta njegov predlog zadrži izvršljivost plačilnega naloga vse do tedaj, ko se taksnemu zavezancu po prejemu pravnomočne odločitve, da njegovemu predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ni bilo ugodeno, izteče rok za prostovoljno plačilo dolgovane takse.

V konkretnem primeru bi lahko upnik s pritožbo uspel le v primeru, če bi dokazal, da je takso za predlog za izvršbo plačal pravočasno – to je najkasneje v 8 dneh po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča z dne 10. 2. 2010, v katerem se je seznanil z dejstvom, da plačila sodne takse za predlog za izvršbo ne bo oproščen. Ker upnik v pritožbi tega dejstva ne zatrjuje, temveč navaja pravno nepomembna dejstva, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.