Jedro

Tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine zoper bivšega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. V tožbi izrecno navaja, da gre za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po določbah OZ za škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonite odpovedi kot civilnega delikta. Glede na to bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi, ali ne gre v tem postopku morebiti za uporabo določb ZPP, ki določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča med drugim v sporih o premoženjskih razmerjih (sem spadajo tudi odškodninski spori) fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Delovnega sodišča v Celju, številka Bpp 115/2015 z dne 20. 7. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prosilki ne dodeli brezplačna pravna pomoč. V obrazložitvi navaja določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tako je za vložitev odškodninske tožbe treba izkazati štiri predpostavke odškodninske odgovornosti in sicer povzročeno škodo, nedopustno ravnanje, vzročno zvezo med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja. Ker prosilka ni vložila tožbe, s katero bi izpodbijala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka ocenjuje, da nedopustno ravnanje delodajalca in odgovornost povzročitelja v tem trenutku nista izkazana in zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ker ne izpolnjuje pogoja po 24. členu ZBPP.

2. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe, podredno pa vrnitev zadeve v novo odločanje toženi stranki.

3. Iz izpisa zavarovanja ZPIZ Slovenije z dne 24. 4. 2015 je razvidno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 14. 2. 2013, torej med bolniškim staležem. To je nedopustno in nezakonito, ko delodajalec delavcu delovno razmerje odpove tekom nezmožnosti za delo. Tožnici ni bil omogočen niti zagovor, ta je bil zavrnjen s telegramom 20 minut pred predvidenim pričetkom zagovora. Nedopustno ravnanje bo dokazala z listinami v odškodninskem sporu.

4. Nepravilna je odločitev, da bi morala tožnica kot predpogoj bodočega odškodninskega zahtevka, v roku 30 dni po prejemu odpovedi delovnega razmerja, vložiti tožbo zaradi nezakonite odpovedi in šele potem, ko bi razpolagala s pravnomočno sodno odločbo, bi lahko v ustreznem postopku terjala odškodnino. To velja samo za primere iz kazenskega in prekrškovnega prava. V primeru, da takšna predhodna odločba ne obstoji, tudi ti dve predpostavki tožnik lahko dokazuje v morebitnem odškodninskem sporu.

5. Tožnica je že pojasnila, zakaj ni vložila tožbe na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi delovnega razmerja. Bila je v slabem psihičnem stanju, ker je zaradi odpovedi utrpela hude duševne bolečine, živčni zlom in je bila v bolniškem staležu vse do 28. 2. 2013. V nadaljevanju podrobno navaja, kakšno je bilo ravnanje tožnice po izdani odpovedi in njenem prizadevanju, da bi nadaljevala postopek. Vse to je že zapisala v odškodninskem zahtevku bivšemu delodajalcu. Samo v tem postopku bo tožnica lahko dokazovala vse predpostavke odškodninske odgovornosti, tudi nedopustnost ravnanja oškodovanca, za katero tožena stranka neutemeljeno trdi, da bi morala biti izkazana že ob vložitvi tožbe. Takšna trditev je materialnopravno napačna, saj Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa, da mora tožnik za to, da mu sodišče lahko prisodi odškodnino v posledici civilnega delikta, izkazati obstoj štirih predpostavk odškodninske odgovornosti in sicer nedopustno dejstvo, nastalo škodo, odgovornost povzročitelja škode in vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode ter nastalo škodo. Pozitivna zakonodaja nikjer ne določa, da mora biti katerakoli predpostavka odškodninske odgovornosti izkazana že pred vložitvijo tožbe, s pravnomočno odločbo ali kako drugače. 6. Tožnica predlaga, da sodišče izvede potrebne predlagane dokaze, pravilno ugotovi dejansko stanje ter ob pravilni uporabi materialnega prava tožbi ugodi ter v celoti odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke in tožnici odobri brezplačno pravno pomoč za svetovanje in zastopanje v odškodninski tožbi zoper A. d.d. Podredno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v novo odločanje. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki jih v nadaljevanju specificira.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči utemeljila z določbo 24. člena ZBPP, ki določa vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti izpolnjen skupaj z finančno premoženjskim pogojem po določbah ZBPP. Glede na to, da tožnica ne izpolnjuje tega pogoja, ker ni izkazala štirih predpostavk za vložitev odškodninske tožbe, ki temeljijo na odškodninski odgovornosti delodajalca (povzročeni škodi, nedopustnem ravnanju, vzročni zvezi med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornostjo povzročitelja), je tožena stranka odločila, da se tožnici ne dodeli brezplačna pravna pomoč.

10. Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je upravni akt, ki jo tožena stranka izda po opravljanem postopku, ki ga določa sam ZBPP in po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kot to določa drugi odstavek 34. člena ZBPP. Ker je izpodbijana odločba upravni akt, mora obsegati v obrazložitvi odločbe (214. člen ZUP), med drugim tudi razloge odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena), navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba (4. točka prvega odstavka 214 člena) in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena). Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla določb predpisov, na katera opira svojo odločitev, tako da samo ugotovitev, da za vložitev odškodninske tožbe niso izkazane štiri, prej navedene predpostavke, za preizkus njene zakonitosti, ne zadostuje.

11. Tožnica želi uveljavljati odškodninsko odgovornost po določilih OZ in terjati odškodnino od bivšega delodajalca kot posledico civilnega delikta. Nesporno dejstvo je, da tožnica in njen nekdanji delodajalec nista več v razmerju delavca in delodajalca. Za to stvarna pristojnost delovnega sodišča (posledično Organa za BPP - tožene stranke, ki odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči) po b) točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ni podana. Ta namreč določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi v individualnem delovnem sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Po presoji sodišča tudi ni mogoče uporabiti glede na navedeno dejansko stanje (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, zoper katero ni vloženo pravno sredstvo) drugi odstavek 179. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se odškodninska odgovornost delodajalca nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. To pomeni, da delovno sodišče na podlagi prej navedenih zakonskih določb, dejansko ni pristojno za odločanje v odškodninskih sporih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, če je to prenehalo, pa delavec oziroma v tem primeru tožnica ni vložila sodnega varstva zoper takšno, po njenem mnenju sicer nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi.

12. Tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine zoper bivšega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. V tožbi izrecno navaja, da gre za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po določbah OZ za škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonite odpovedi kot civilnega delikta. Glede na to, bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi, ali ne gre v tem postopku morebiti za uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki v 1. členu navaja, da zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča med drugim v sporih o premoženjskih razmerjih (sem spadajo tudi odškodninski spori) fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Tožena stranka bo v ponovnem postopku ob uporabi in razlagi vseh prej navedenih zakonskih predpisov presodila, za kakšen spor gre in v primeru, če bo ugotovila pristojnost sodišča splošne pristojnosti, bo tožničino vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči odstopila v reševanje organu za brezplačno pravno pomoč pri tem sodišču. Takšno ravnanje upravnega organa določa četrti odstavek 65. člena ZUP.

13. Ker je v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožena stranka kršila pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega in četrtega odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

14. Tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnico v upravnem sporu zastopala odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnici priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.