Jedro

Ker sodba sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih in ker tudi sicer ni jasno, katero dejstvo, pomembno za odločitev bo dokazano z novim dokazom samim ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 663/98-17 z dne 6.10.1999 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 19.2.1998. Z njo je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote S.K. z dne 18.9.1997, s katerim je v zadevi ugotovitve državljanstva za K.M.T.P. po uradni dolžnosti uvedla obnovo postopka, končanega z odločbo takratnega sekretariata za notranje zadeve, Občine S.K. z dne 10.5.1993. Z njo je bilo ugotovljeno, da se je K.M.T.P., rojena 11.8.1930 v V., po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Republike Slovenije do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-1, 38/92 in 13/94-ZDRS), štela za jugoslovansko državljanko. Ugotovitev je temeljila na določbi 1. odstavka 35. in 37. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48-Zdrz), ker je bila po svoji materi na dan 6.4.1941 domovinsko pristojna v takratno občino V. Sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da sta po 249. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) dva osnovna pogoja za obnovo postopka, in sicer, da je bil postopek končan z dokončno odločbo ter da obstaja razlog za obnovo postopka. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP sta tako prvostopni organ kot tožena stranka, štela nov dokaz, dopis Muzeja narodne osvoboditve M. z dne 14.7.1997, v povezavi z dopisom Arhiva Ministrstva za notranje zadeve z dne 26.8.1992, iz katerih izhaja, da je bila mati tožnika - C.M.P. članica Frauenamta, ki je deloval v okviru Štajerske domovinske zveze. Po oceni sodišča je to dokaz v smislu 2. odstavka 159. člena ZUP/86, po katerem se kot dokazilo uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, kot so listine, priče, izjave strank, izvedenci in ogledi. Ker dopis Muzeja narodne osvoboditve, v povezavi z dopisom Arhiva Ministrstva za notranje zadeve, vsebuje določene podatke in dejstva, ga je potrebno šteti za nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP, ki bi mogel v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je postopek ugotovitve državljanstva za K.M.T.P. samostojen postopek, ločen od postopka ugotovitve državljanstva C.M.P., sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila imenovana na dan 6.4.1941 še mladoletna. Zato je tako po domovinstvu kot po narodnostni pripadnosti delila usodo svojih staršev. Ker so za mater imenovane C.M.P. podani obnovitveni razlogi iz 1. točke 249. člena ZUP, to velja tudi zanjo. Ostale tožbene razloge bo tožnik imel možnost uveljavljati v obnovljenem postopku.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Med drugim navaja, da je o zahtevi za odložitev izvršitve sklepa o obnovi postopka odločal drug senat, kot v tej zadevi. S tem je bila kršena njegova procesna pravica, da o zadevi odloča naravni sodnik. Obrazložitev sodbe ne povzema konkretno tožbenih razlogov. Izpuščena sta dva najpomembnejša. To je, da "nov dokaz" ni obstajal v prvem postopku odločanja o državljanstvu, zato ne gre za to, da bi se "nov dokaz" našel ali bi se pridobila možnost njegove uporabe.

Izpuščena je tudi tožbena navedba, da dopis Muzeja narodne osvoboditve (kar naj bi bil "nov dokaz") niti sam zase niti v zvezi z že izvedenimi dokazi ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj niti ne navaja, da naj bi članstvo v Frauenamtu kaj povedalo o narodnosti članice. Ker sodišče na navedene tožbene navedbe ni odgovorilo, ni preizkusilo dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb, s čemer je kršilo določila 14. člena ZUS. Kršena je določba 15. člena ZUS, ker sodišče odgovora na tožbo tožene stranke tožniku ni vročilo. Ta je pomemben zaradi ugotovitve, kateri del dejanskega stanja je med strankama nesporen. Obrazložitev sodbe tudi ne odgovarja na tožbeno navedbo, da dopis Muzeja narodne osvoboditve sploh ni dokaz, pač pa pojasnilo dejstva, ki je bilo znano že v času odločanja o ugotovitvi državljanstva in da gre zgolj za uporabo prava, ki ne more biti obnovitveni razlog. Če je sodišče dopis Muzeja narodne osvoboditve štelo za dokaz, potem sledi ugotovitev, da ta dokaz ni obstajal že v času pred izdajo odločbe, torej ne predstavlja obnovitvenega razloga. Prvostopno sodišče prezre določbo 2. odstavka 250. člena ZUP/86, ki določa, da obnovitveni razlog ni podan, če določenih okoliščin ni bilo mogoče navesti pred izdajo končne odločbe po krivdi stranke, ki predlaga obnovo. Razlaga, da navedena določba ne velja za primere, ko gre za obnovo po uradni dolžnosti, je v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije. Tudi če bi dopis Muzeja narodne osvoboditve bil dokaz, s katerim se ugotavljajo relevantna dejstva, pa tako ugotovljena oziroma dokazana dejstva ne vodijo do drugačne odločitve. Mater K.M.T.P. je potrebno obravnavati kot Slovenko, saj je bila poročena s Slovencem. Že v tem postopku je potrebno odgovoriti na tožbene navedbe, in sicer, ali "nov dokaz" dokazuje nemško narodnost K.M.T.P., ali je njena morebitna nemška narodnost sploh relevantna ob dejstvu, da je bila njena mati poročena s Slovencem, ali navedbe, ki jih je tožnik navedel že v prvem postopku ne dokazujejo lojalnosti matere K.M.T.P. in ali dejstvo, da je dne 28.8.1945 živela v Sloveniji ne dokazuje, da pogoji za nepriznanje državljanstva takratne Jugoslavije niso izpolnjeni. Ker je postopek ugotovitve državljanstva za K.M.T.P. samostojen postopek, nanj dokazi v zadevi ugotavljanja državljanstva njene matere ne morejo vplivati. Za presojo, da mladoletni otrok "državi in narodu nelojalnih oseb" deli usodo staršev, ni pravne osnove. Poleg tega je takšna presoja v nasprotju z ustavo, Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temejnih svoboščin in pravno kulturo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in odpravo akta prvostopnega upravnega organa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V tem primeru je sporen obstoj obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena ZUP/86, po kateri se upravni postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je bil v izpodbijani odločbi tožene stranke ta obnovitveni razlog pravilno ugotovljen, ker pomeni dopis Muzeja narodne osvoboditve v povezavi z dopisom Arhiva Ministrstva za notranje zadeve nov dokaz, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločitve. Kaj naj bi bilo z njim dokazano, pa ne pove.

Čeprav je tožnik v tožbi izrecno uveljavljal, enako kot sedaj v pritožbi, da navedeni dopis ni nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena ZUP/86, izpodbijana sodba glede tega nima nobenih razlogov in na tožbeni ugovor v zvezi s tem ne odgovarja. Za nov dokaz namreč lahko velja le takšen dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo dokončne odločbe. Pri tem je seveda bistven obstoj vsebine, ne pa zgolj datuma dopisa, kot meni tožnik. Ne glede na to, pa tudi sicer ni jasno, saj v izpodbijani odločbi ni navedeno, katero dejstvo, pomembno za odločitev, bo dokazano z novim dokazom samim ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi drugimi dokazi.

Ker pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe zaradi navedenih pomanjkljivosti ne more preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 72. člena ZUS v povezavi s 14. točko 2. odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo brez presoje ostalih pritožbenih navedb.