Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu zgoraj povzetih pritožbenih navedb ugotavlja, da so slednje protispisne. Sodišče prve stopnje pod točko 7 obrazložitve ni navedlo le ene ampak celo vrsto obtoženčevih osebnostnih lastnosti oziroma subjektivnih okoliščin, ki ga še vedno delajo ponovitveno nevarnega.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, ob preverjanju pripornih razlogov po razglasitvi sodbe v skladu z določbo prvega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obtoženega D. K. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pripor po tem sklepu sme trajati do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka kazni, izrečene s sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 9. 6. 2021, opr. št. I K 30072/2021. Po obtoženčevem priznanju krivde in po 9. 6. 2021 opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije, je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo za obravnavana kazniva dejanja enotno kazen devetih mesecev zapora. Obtoženec se nahaja v priporu od 5. 1. 2021 od 9.43 ure dalje.
2. Zoper sklep o podaljšanju pripora so se pravočasno pritožili obtoženčevi zagovorniki. Uveljavljajo pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP, kršitve določbe 201. člena ZKP ter kršitve 22. člena Ustave Republike Slovenije. Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi (zmotno sicer predlagajo, da naj sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da ugodi predlogu zagovornikov za odpravo pripora) oziroma, da pripor obtožencu nadomesti z ustreznim milejšim ukrepom iz 192. člena ZKP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po proučitvi izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je razpravna sodnica posameznica prvostopenjskega sodišča pravilno zaključila, da so ob razglasitvi sodbe še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obtoženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitana mu kazniva dejanja, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v njegovo osebno svobodo še vedno sorazmeren ukrep.
5. Pritožniki v aktualni pritožbi ne izpodbijajo zaključkov prvega sodišča o nadaljnjem obstoju zahtevanega dokaznega standarda utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, pač pa se osredotočijo na ostala dva pogoja, ki morata biti podana za odreditev oziroma podaljšanje pripora zoper obtoženca in sicer njegovo ponovitveno nevarnost ter neogibnost in sorazmernost izrečenega mu najstrožjega prisilnega ukrepa.
6. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožniki zatrjujejo na podlagi prepričanja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo ene same subjektivne okoliščine, ki bi kazala na obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Obrazložitev izpodbijanega sklepa naj bi bila v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem ter spremenjenimi razmerami oziroma lastnostmi obtoženca, ko ni več odvisnik od prepovedanih drog (kar naj bi sodišče prve stopnje upoštevalo), da je končal z metadonsko terapijo, da si je uredil fizično in psihično zdravje. S priznanjem krivde so se izkazale okoliščine, ki naj bi potrjevale njegovo pripravljenost, da kaznivih dejanj več ne bo ponavljal. 7. Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu zgoraj povzetih pritožbenih navedb ugotavlja, da so slednje protispisne. Sodišče prve stopnje pod točko 7 obrazložitve ni navedlo le ene ampak celo vrsto obtoženčevih osebnostnih lastnosti oziroma subjektivnih okoliščin, ki ga še vedno delajo ponovitveno nevarnega. Najprej je v skladu s pridobljenimi podatki o obtoženčevi obsojenosti poudarilo, da je bil v preteklosti že petkrat pravnomočno obsojen, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Torej je torej povratnik in kot tak še potencirano ponovitveno nevaren, saj je očitno, da doslej izrečene obsodbe nanj niso pozitivno vplivale. Tak zaključek dodatno potrjuje tudi naslednja izpostavljena subjektivna okoliščina in sicer, da je predmetna kazniva dejanja storil v času preizkusne dobe po sodbi Občinskega sodišča v Č. z dne 11. 3. 2019 (trajala je od 2. 4. 2019 do 2. 4. 2021. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje opozorilo še na številne odprte kazenske postopke, ki so v teku zoper obtoženca po obtožnih predlogih vloženih pri Okrajnih sodiščih v C., S. K. in Ž., med ostalim tudi zaradi kaznivih dejanj premoženjske narave. Nadaljnje subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo obtoženčevo ponovitveno nevarnost je prvo sodišče videlo v njegovih osebnih okoliščinah in sicer da je brez zaposlitve, brez premoženja, prejema le denarno socialno pomoč (ta mu očitno ne zadostuje za preživljanje). Pri tem sodišče tudi zapiše, da je obtoženec v zagovoru povedal, da je bil odvisnik od prepovedanih drog. Pri oceni njegove zasvojenosti torej sodišče prve stopnje v obrazložitvi le povzema njegovo trditev in ni res kot trdijo pritožniki, da tudi samo sprejema takšno oceno. Tudi sodišče druge stopnje na izkustveni podlagi ne more slediti pritožbeni tezi, da naj bi se obtoženec odvisnosti od trde prepovedane droge ozdravil zgolj v petmesečnem trajanju pripora ter se osebnostno popolnoma spremenil kot to skušajo prikazati v pritožbi. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zavrača pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi se odražala v neobrazloženosti pritožbeno izpodbijanega sklepa.
8. Če je pripor odrejen zaradi zagotovitve varnosti ljudi (torej ponovitvene nevarnosti), je treba pri odločanju o podaljšanju pripora tudi oceniti, ali v konkretnem primeru pravica drugih do njihove varnosti odtehta poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker gre za nasprotujoče si ustavno varovane človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, mora sodišče posebej obrazložiti, zakaj je spoštovanju ene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine dalo večji pomen. Sodišče prve stopnje bi bilo torej v izpodbijanem sklepu dolžno opraviti presojo sorazmernosti pripora glede na njegovo dosedanje trajanje. Medtem ko pritožniki zatrjujejo, da je izpodbijani sklep brez tozadevne obrazložitve in da je sodišče prve stopnje tudi v tem delu bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da temu ni tako. Sodišče prve stopnje je pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč prepričljivo argumentiralo tudi neogibno potrebnost ukrepa in njegovo sorazmernost v primerjavi z ustavno zagotovljeno osebno svobodo posameznika. Pravilno je na podlagi ustaljene ustavno-sodne prakse poudarilo, da pojem varnosti ljudi zajema tudi varovanje premoženja posameznika. Upoštevaje kontinuiteto obtoženčevega inkriminiranega ravnanja, vztrajnost in odločnost pri izvrševanju kaznivih dejanje, ter predkaznovanost, ob ugotovljeni odvisnosti od prepovedanih drog ter življenjskih razmerah, pa tudi upoštevaje dejstvo, da prejšnji postopki in kazenske sankcije nanj niso imeli pozitivnega vpliva, je prvo sodišče zanesljivo zaključilo, da je pripor kot najstrožji osebni omejevalni ukrep zoper obtoženca še vedno sorazmeren in neogiben za preprečitev njegove ponovitvene nevarnosti v smislu varovanja premoženja drugih. Tako gre zaključiti, da tudi v tem delu prvostopenjskega sklepa sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka.
9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.
10. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.