Jedro

Registrsko sodišče pri odločanju o predlogu za vpis ni dolžno zahtevati posebne listine o tem, da pogoj ni izpolnjen. To ni določeno v 43. členu Uredbe, niti v nobeni od splošnih določb Uredbe. Predlagatelj je k predlogu priložil tako vse pravnomočne sklepe iz stečajnega postopka odsvojitelja poslovnega deleža kot tudi pogodbo o prenosu, sklenjeno v notarskem zapisu. Predlog je bil popoln v skladu s 43. členom Uredbe in je omogočal registrskemu sodišču vsebinsko presojo utemeljenosti predloga. Materialnopravni preizkus pravilnosti predloga po 34. členu ZSReg pa je pokazal, da je registrsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za vpis in je zavrnilo ugovor subjekta vpisa. Ali sta bila izpolnjena odložni pogoj na podlagi prvega odstavka 58. člena ZMed in razvezni pogoj na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZZRZI, registrsko sodišče presoja v zvezi z drugim odstavkom 59. člena OZ.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa registrskega sodišča potrdita.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Registrsko sodišče je istega dne ugodilo predlogu predlagatelja DUTB, d. d. (v nadaljevanju: predlagatelj) in s prvim sklepom v sodni register vpisalo predlagatelja kot novega družbenika subjekta vpisa, na poslovnih deležih dosedanjega družbenika K., d. o. o., - v stečaju. Prvi poslovni delež je v sodnem registru vpisan pod zaporedno številko 04, drugi pa pod zaporedno številko 05, vsak znaša v odstotku 22,6943%, skupaj 45,3886%. Hkrati z vpisom novega družbenika na poslovnih deležih prejšnjega družbenika subjekta vpisa, je registrsko sodišče izbrisalo tudi vse obremenitve.

2. Z drugim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo ugovor subjekta vpisa z naslednjimi bistvenimi razlogi. Prenos poslovnega deleža v subjektu vpisa je predlagatelj izkazal z notarskim zapisom sklenjene Pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev 6. 3. 2019 med odsvojiteljem K. d. o. o. - v stečaju in pridobiteljem, predlagateljem v registrskem postopku (št. notarskega zapisa SV 119/19, notarke M. Z., v nadaljevanju: pogodba).

Odložni in razvezni pogoj je bil v 4. členu pogodbe določen zato, ker je bil prenos poslovnega deleža v navedenem odstotku vezan na (1) soglasje Ministrstva za kulturo (MK) kot odložni pogoj po prvem odstavku 58. členu Zakona o medijih (ZMed)1, (2) razvezni pogoj po tretjem odstavku 58. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki se uresniči, če Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v roku 30 dni od prejema obvestila o sklenitvi pogodbe zahteva razveljavitev pogodbe.

MK je s sklepom 9. 10. 2018 zavrglo vlogo predlagatelja za izdajo soglasja k prodajni pogodbi. Bistveni razlog tega sklepa je, da subjekt vpisa ni vpisan kot izdajatelj radijskega oziroma televizijskega programa ali splošno informativnega tiskanega dnevnika, zato soglasje za veljavnost pravnega posla s strani MK ni potrebno.

MDDSZ pa v zakonskem roku ni zahtevalo razveljavitve pogodbe. To pomeni, da razvezni pogoj ni bil izpolnjen.

Odložni pogoj pa je bil izpolnjen 16. 3. 2019, to je na dan pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o izročitvi poslovnega deleža St 000 z dne 26. 2. 2019 v stečajnem postopku nad odsvojiteljem poslovnega deleža, K. d. o. o. Zato, ker so bile izpolnjene vse materialnopravne predpostavke, je registrsko sodišče v skladu s 34. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in s 43. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba), ugodilo predlogu za vpis predlagane spremembe družbenika in poslovnih deležev v sodni register.

Pritožbi družbenika (zoper sklep o vpisu spremembe) in subjekta vpisa (zoper sklep o vpisu spremembe in sklep o ugovoru)

3. Zoper sklep o vpisu spremembe pri subjektu vpisa sta se pritožila družbenik subjekta vpisa A. (v nadaljevanju: družbenik) in subjekt vpisa. Subjekt vpisa se je ponovno pravočasno pritožil zoper sklep o vpisu spremembe pri subjektu vpisa in sklep o zavrnitvi ugovora. Pritožbi subjekta vpisa zoper sklep o vpisu spremembe je sodišče druge stopnje štelo kot eno pritožbo in jo tako tudi obravnavalo.

Družbenik in subjekt vpisa sta uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Družbenik je svoj pravni interes utemeljeval s tem, da če bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo, bi lahko kot družbenik subjekta vpisa v stečajnem postopku družbenika K. d. o. o. - v stečaju, uveljavljal predkupno pravico pri nakupu poslovnega deleža v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Po vsebini sta pritožbi družbenika in subjekta vpisa povsem identični. Bistveni pritožbeni razlog, ki se nanaša na uveljavljeno zmotno uporabo materialnega prava je ta, da odložni pogoj ni bil izpolnjen, ker MK ni dalo soglasja za prenos poslovnega deleža v subjektu vpisa. Zato je pogodba nična na podlagi drugega odstavka 60. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Registrsko sodišče bi moralo na podlagi posebne listine ugotoviti ali je odložni pogoj izpolnjen ali ne. Prenos poslovnega deleža ni mogoč le na podlagi sklepov v stečajnem postopku ampak je potrebna še pogodba v notarskem zapisu. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi ter predlog za vpis spremembe poslovnih deležev v sodnem registru zavrne oziroma zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

4. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeni pritožbi zavrne in izpodbijana sklepa v celoti potrdi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Odločitev sodišča druge stopnje

6. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje jasnim in pravilnim razlogom v izpodbijanem sklepu, s katerim je registrsko sodišče zavrnilo ugovor subjekta vpisa. Kot bistveni razlog za svojo odločitev pa še dodaja, da je bil predlagatelj 12. 10. 2018 seznanjen s sklepom MK št.: 000 z dne 9. 10. 2018, da za prenos poslovnega deleža v subjektu vpisa ni potrebno soglasje MK. Če bi predlagatelj pred sestavo pogodbe z dne 4. 9. 2018 vedel za stališče MK, bi bil zapis odložnega pogoja v zvezi s soglasjem MK za prenos poslovnega deleža v pogodbi odveč. Ob odločanju stečajnega in registrskega sodišča pa je bilo to dejstvo znano, kar pomeni, da odložni pogoj sploh ni obstajal. Zato pogodba ne more biti nična po 60. členu OZ.

7. Registrsko sodišče pri odločanju o predlogu za vpis ni dolžno zahtevati posebne listine o tem, da pogoj ni izpolnjen. To ni določeno v 43. členu Uredbe, niti v nobeni od splošnih določb Uredbe. Predlagatelj je k predlogu priložil tako vse pravnomočne sklepe iz stečajnega postopka odsvojitelja poslovnega deleža kot tudi pogodbo o prenosu, sklenjeno v notarskem zapisu. Predlog je bil popoln v skladu s 43. členom Uredbe in je omogočal registrskemu sodišču vsebinsko presojo utemeljenosti predloga. Materialnopravni preizkus pravilnosti predloga po 34. členu ZSReg pa je pokazal, da je registrsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za vpis in je zavrnilo ugovor subjekta vpisa. Ali sta bila izpolnjena odložni pogoj na podlagi prvega odstavka 58. člena Zmed in razvezni pogoj na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZZRZI, registrsko sodišče presoja v zvezi z drugim odstavkom 59. člena OZ.

8. Sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo na pritožbeno stališče o tem, da sklep o izročitvi poslovnih deležev ne zadošča za prenos imetništva poslovnih deležev. Poleg navedenega sklepa pri prodaji poslovnega deleža v stečajnem postopku, je bila namreč med predlagateljem kot pridobiteljem in odsvojiteljem poslovnega deleža, sklenjena tudi pogodba o prodaji poslovnega deleža v notarskem zapisu v skladu s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1. Zato za presojo pravilne uporabe materialnega prava ni pomembno ali za prenos zadošča navedeni sklep stečajnega sodišča ali ne. Sicer pa so bila ta vprašanja v teoriji in praksi že obravnavana.2

9. Kar se tiče položaja družbenika pa sodišče druge stopnje še pripominja, da je bila pogodba sklenjena v skladu z vsemi določbami ZFPPIPP. Družbenik je imel v stečajnem postopku kot predkupni upravičenec vse možnosti, da bi lahko v stečajnem postopku nad družbo K. - v stečaju, uveljavljal predkupno pravico.

Stečajno sodišče je namreč s sklepom St 000 z dne 9. 11. 2018, ki je bil potrjen s sklepom VSL Cst 680/2018 z dne 9. 1. 2019 pravnomočno zavrnilo njegov ugovor zoper sklep z dne 9. 10. 2018, s katerim je dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 4. 9. 2018, katere predmet je bila prodaja poslovnih deležev. Zato pritožbeni očitek, da bi lahko, če bi sodišče druge stopnje v tem postopku razveljavilo izpodbijani sklep, nato v stečajnem postopku nad družbo K., uveljavljal predkupno pravico, ni utemeljen.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSreg in 37. členom ZNP). Zato je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Prvi odstavek 58. člena Zakona o medijih določa, da mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošno informativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa dobiti predhodno soglasje ministrstva. 2 Pravosodni bilten, številka 3, letnik 39, 2018, stran 171-173.