Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi je odločilno, da gre za splošno krajevno pristojnost po 47. členu ZPP. Tožnica je namreč pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem in je tožbo vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. To pomeni, da je po prvem odstavku 47. člena ZPP za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (torej Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah). Po tretjem odstavku 47. člena ZPP je splošno krajevno pristojno tudi sodišče toženčevega začasnega prebivališča (torej Okrajno sodišče v Ljubljani), vendar v tem primeru ne gre za toženčevo izbiro pristojnosti, ampak bi tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila v kraju toženčevega stalnega ali začasnega prebivališča.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.
**Dosedanji potek postopka**
1. Tožnica je kot upnica 1. 6. 2020 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na centralnem oddelku za verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 39531/2020 z dne 5. 6. 2020 predlagano izvršbo dovolilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Po ugovoru toženca kot dolžnika je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom VL 39531/2020 z dne 27. 7. 2020 izdani sklep o izvršbi z dne 5. 6. 2020 razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah. Stranki se zoper sklep nista pritožili.
2. V postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah je tožnica dopolnila tožbo in vlogi priložila listine, na podlagi katerih zahteva plačilo vtoževanega zneska, določene v tujem jeziku. Vloga je bila tožencu vročena 25. 11. 2020. Sodišče je nato najprej za 14. 1. 2021 razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in nanj povabilo obe pravdni stranki. Toženec je z vlogo z dne 14. 1. 2021 (list. št. 38) poizvedoval, ali se bo narok na sodišču glede na epidemiološke razmere odvil in obenem prosil sodišče, da mu vso pošto pošilja na njegov začasni naslov. Sodišče je narok zaradi neugodnih epidemioloških razmer in poziva tožnici, da predloži overjene prevode listin, preklicalo in preložilo na 8. 4. 2021. Tožnica je listine v overjenem prevodu sodišču poslala 5. 3. 2021 in 8. 3. 2021, tožencu so bile vročene 11. 3. 2021. Zaradi razglašene epidemije je bil tudi narok za 8. 4. 2021 preklican. Sodišče je nato razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za 17. 6. 2021. Tožnica je vabilo prejela 26. 4. 2021, toženec pa 13. 4. 2021. Toženec je 1. 6. 2021 vložil odgovor na tožbo in ugovor krajevne pristojnosti, zato je sodišče narok za glavno obravnavo preklicalo za nedoločen čas.
3. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah se je s sklepom P 51/2020 z dne 7. 6. 2021 izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v tem sporu ter je po pravnomočnosti sklepa zadevo v reševanje odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Povzelo je toženčeve ugovorne navedbe, da ima toženec stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, vendar pa ima začasno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer prebiva večino časa. Z vpogledom v CRP je ugotovilo, da ima tožnik, ki ima sicer stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, res prijavljeno začasno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je tudi njegov naslov za vročanje, kar kaže na to, da toženec na tem naslovu prebiva daljši čas. Zato je v sladu s tretjim odstavkom 47. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) splošno pristojno sodišče začasnega prebivališča, torej Okrajno sodišče v Ljubljani.
4. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (drugi odstavek 25. člena ZPP). Meni, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, saj v obravnavani zadevi ne gre za primer izključne krajevne pristojnosti, ampak velja splošna krajevna pristojnost po prebivališču toženca in je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah (glede na toženčevo stalno prebivališče – prvi odstavek 47. člena ZPP) pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, čeprav je poleg njega pristojno tudi Okrajno sodišče v Ljubljani (glede na toženčevo začasno prebivališče – tretji odstavek 47. člena ZPP). Tožnica je pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem. Tožbo je vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. Krajevno pristojno sodišče za sojenje, če je v sporu iz potrošniško pogodbenega razmerja tožeča stranka podjetje po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, pa je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno oziroma začasno prebivališče (drugi odstavek 51.a člena ZPP). Prav tako lahko toženec v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP ugovor pristojnosti poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je narok že večkrat razpisalo in vabilo vročilo obema pravdnima strankama. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah se tako na podlagi pravil o splošni krajevni pristojnosti ne more izreči za krajevno nepristojno niti na ugovor toženca niti po uradni dolžnosti, saj je splošno krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi glede na toženčevo stalno prebivališče in ne gre izključno pristojno Okrajnega sodišča v Ljubljani. Za nepristojno se ni bi moglo izreči niti v primeru, če bi se naknadno spremenil toženčev naslov, tako da sploh ne bi imel več prebivališča na naslovu stalnega prebivališča, ampak samo še v Ljubljani (kar pa ni primer), saj velja pravilo ustalitve pristojnosti (tretji odstavek 17. člena ZPP).
5. Za odločanje v zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.
**Normativno izhodišče**
6. Po prvem odstavku 46. člena ZPP je za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. Po drugem odstavku 46. člena ZPP je v primerih, ki so določeni v tem zakonu, poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče. Po prvem odstavku 47. člena ZPP je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Po tretjem odstavku 47. člena ZPP pa je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke, če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebivala daljši čas.
**Pravna presoja konkretnega primera**
7. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Odločilno v obravnavani zadevi je, da gre za splošno krajevno pristojnost po 47. členu ZPP. Tožnica je namreč pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem in je tožbo vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. To pomeni, da je po prvem odstavku 47. člena ZPP za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (torej Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah). Po tretjem odstavku 47. člena ZPP je splošno krajevno pristojno tudi sodišče toženčevega začasnega prebivališča (torej Okrajno sodišče v Ljubljani), vendar v tem primeru ne gre za toženčevo izbiro pristojnosti, ampak bi tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila v kraju toženčevega stalnega ali začasnega prebivališča.1
8. Toženec je v odgovoru na tožbo ugovarjal krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, ker ima začasno prebivališča na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in je to sodišče zato pristojno za odločanje. Ker je njegov ugovor _prima facie_ neutemeljen, se Vrhovno sodišče ni vsebinsko ukvarjalo s presojo, ali je bil v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP ugovor podan pravočasno. Ker gre v obravnavani zadevi za splošno in ne izključno krajevno pristojnost, glede na drugi odstavek 22. člena ZPP2 Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah tudi ne more sprožiti spora o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti.3
9. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče zato odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.
10. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Glej D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, komentar k 47. členu. 2 Po drugem odstavku 22. člena ZPP se lahko za krajevno pristojno izreče sodišče po uradni dolžnosti le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 73/2014 z dne 13. 8. 2014 in ostale.