Jedro

Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe, zato taka pritožba ni dovoljena in jo je treba zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi tega sodišča z dne 28.11.1996, delno ustavilo za dne 5.12.1996 na račun glavnice, obresti in stroškov plačanega zneska 27.089,00 SIT, tako da se izvršba nadaljuje samo še za ostanek zakonitih zamudnih obresti v znesku 35.345,00 SIT in izvršilnih stroškov v znesku 10.250,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.11.1996 do plačila.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik, ki v pritožbi navaja, da je dne 4.4.1997 poravnal znesek v višini 18.500,00 SIT, v katerega so zajeti računi od 4.94 do 6.96. Pri plačilu 18.500,00 SIT je bil priložen seznam plačanih računov, pri plačilu 27.089,00 SIT pa ni nikakršne specifikacije, katere račune je plačal. Glede na nenavadno velike obresti, saj jih je več kot 100 %, meni, da jih v tako velikem znesku ni dolžan poravnati. Glede na navedeno želi točno specifikacijo računov v znesku 27.089,00 SIT. Ker se ne strinja z obračunom obresti, želi tudi točno specifikacijo in obrazložitev, po katerem ključu je možno izračunati tako visoke obresti.

Pritožba ni dovoljena.

V tej izvršilni zadevi je upnik dne 18.9.1996 vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, v tem predlogu pa je tudi natančno navedel vse račune s številkami in datumi od 10.1.1992 do 16.5.1996, kar skupno znese na račun glavnice 27.089,00 SIT. V izvršilnem predlogu je tudi natančno naveden obračun obresti. Vse to je tožnik dobil s sklepom o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 28.11.1996, temu sklepu pa ni ugovarjal, torej je postal pravnomočen.

Sedaj izpodbijani sklep pa temelji na delnem umiku izvršilnega predloga, to je vlogi upnika z dne 10.12.1996, v kateri upnik navaja, da je tožnik dne 5.12.1996 poravnal upniku glavnico v celoti, to je znesek 27.089,00 SIT, ni pa plačal zakonitih zamudnih obresti v znesku 35.345,00 SIT ter stroškov postopka v znesku 10.250,00 SIT.

Upnik zato v tej vlogi o delnem umiku vztraja pri nadaljevanju izvršbe za navedene obresti in stroške. O tem je bilo torej že odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi, zato je treba šteti, da je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom odločilo samo o delni ustavitvi izvršbe na račun dne 5.12.1996 poravnane glavnice v celoti. Navedba v izpodbijanem sklepu, da se izvršba nadaljuje še za zakonite zamudne obresti in izvršilne stroške, v izrek sploh ne spada in jo je treba šteti le za pojasnilo strankam tega postopka, v katerem obsegu se bo izvršba še nadaljevala. Glede na navedeno je zahteva dolžnika, da mu sodišče podrobneje obrazlaga, kako je prišlo do takšnih obresti, neutemeljena, saj bi to lahko storil le v ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega pa ni vložil. Odločitev sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe pa je nedvomno v korist dolžnika, zato za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa, v posledici tega pa je njegova pritožba nedovoljena. Nedovoljeno pritožbo bi moralo v skladu z določbo 351. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavreči že sodišče prve stopnje. Ker pa tega ni storilo, je tako odločilo pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. in 3. odstavka 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Pritožbeno sodišče ob koncu še dodaja, da je predmetno zadevo prejelo v pritožbeno reševanje iz nepojasnjenih razlogov šele 7.10.1999, čeprav je dolžnik svojo pritožbo vložil že 15.10.1997.