Jedro

Standard zahtevane skrbnosti skrbnika poleg odtujitve premoženja prepoveduje tudi izročanje celotnega premoženja enemu izmed dedičev pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 671,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja tožničina terjatev do toženke v višini 34.456,60 EUR in toženkina terjatev do tožnice v višini 3.314,81 EUR. Po medsebojnem pobotanju je odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 31.141,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Navaja, da ni podana njena pasivna stvarna legitimacija, saj premoženjskopravne koristi ni prejela. Toženki ni mogoče očitati, da ni ravnala kot dovolj skrbna skrbnica, saj je ravnala po navodilih in po K. R. Pooblastilu. K. R. je prejela 430 obveznic SOS, zato bi jih morala ona izročiti tožnici. Meni, da ji je funkcija skrbnice prenehala z izročitvijo obveznic K. R. in sestavo skrbniškega poročila. Upravna odločba ji ni nalagala druge obveze, kot da po pravnomočnosti te odločbe prevzame obveznice SOS in jih izroči K. R., kar je storila. Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ne določa, da ima skrbnica kakršenkoli položaj v zapuščinskem postopku. Po izročitvi obveznic K. R. jo je ta posebej pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun opravlja z obveznicami SOS. Te je prodala na podlagi omenjenega pooblastila in ves prejeti denar izročila R. Ugotovitve sodišča druge stopnje, da je K. R. prejeto kupnino izročila toženki, niso točne. Zapuščinsko sodišče ni odločilo o dednem deležu tožničine pokojne sestre, ki bi bila upravičena do ¼ zapuščine. O tem deležu se tožnica ni izrekla. Zapuščinsko sodišče toženke ni pozvalo, da bi morala kot skrbnica v zapuščinskem postopku podati poročilo in izročiti del obveznic drugim morebitnim dedičem. Dedinje po drugi hčerki denacionalizacijske upravičenke se v upravnem postopku niso priglasile, zato toženka ni imela druge obveze, kot da zgolj ravna po navodilih R. Zavezanka za izročitev ½ obveznic tožnici je bila na podlagi sklepa o dedovanju zgolj K. R., saj je prejela denar od prodanih obveznic. Poudarja, da ne z odločbo upravne enote ne s sklepom o dedovanju ni bila zavezana do izplačila dediščine tožnici. Sama ni prejela ničesar, saj so bile obveznice izročene K. R. Tožnica bi lahko zahtevala le obveznice s pripadajočimi obrestmi, pri čemer pa bi morala izkazati tudi upravičenost za že zapadle obresti glede na to, da ni sodelovala v upravnem postopku in stroškov tega postopka ni nosila. Tožnica nima pravice terjati obresti, če kljub dejstvu, da je bila seznanjena z upravnim postopkom, vanj ni vstopila. Tožnica bi lahko zahtevala zgolj obveznice in ne denarnega nadomestila. Tožnica bi morala podrejeno že v zapuščinskem postopku zahtevati odškodnino, prvotno pa obveznice od K. R. Sodišče za pretvorbo denarnega zahtevka, ki se je glasil na tolarje v EUR, ni imelo pravne podlage. Tožnica je zahtevala vrnitev denarja v valuti, ki ni več uradno plačilno sredstvo. Gre za vprašanje na katerega sodišča druge stopnje ni odgovorilo, pač pa sodna praksa, zato bi se morala tožba zavreči. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V tej zadevi so bila ugotovljena naslednja pravno pomembna dejstva, na katera je revizijsko sodišče, zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP, vezano: Upravna enota L. je dne 8. 12. 1999 (odločba je postala pravnomočna 29. 12. 1999) odločila, da upravičenki J. R., umrli 25. 1. 1961, pripada odškodnina v obveznicah SOS v višini 42.992 DEM, ter za skrbnico denacionaliziranega premoženja postavilo toženko. Tej so bile obveznice s strani zavezanke izročene dne 23. 2. 2000. S sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 1030/2000 z dne 1. 2. 2001, ki je postal pravnomočen 19. 11. 2002 (tako sodišče prve stopnje) oz. 18. 12. 2002 (tako sodišče druge stopnje), sta bili za dedinji zadevne zapuščine ugotovljeni tožnica in K. R., vsaka do ½. K. R. je toženko dne 4. 12. 2000 pooblastila za upravljanje z njenimi obveznicami. Toženka je vse obveznice prodala pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Tožnici denarja od prodaje njenega deleža obveznic kljub pozivu ni izročila.

7. Tožnica svoj tožbeni zahtevek uveljavlja na temelju neposlovne odškodninske odgovornosti. Ker obogatitev povzročitelja škode ni predpostavka odškodninske obveznosti (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), revizijske navedbe, da toženka na podlagi nedopustnega ravnanja ni prejela nobene premoženjske koristi, ne morejo biti relevantne. Revizijsko zatrjevanje, da toženka ni ravnala nedopustno in malomarno temveč ustrezno skrbno, ni utemeljeno. Če je oseba, na katero se po določbi prvega oz. drugega odstavka 67. člena ZDen glasi denacionalizacijska odločba, umrla, se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere, ki je lahko tudi upravičenčev pravni naslednik. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je merilo za določitev skrbnikovega potrebnega ravnanja skrbnost dobrega gospodarja.(1) Za skrbnika namreč ne ZDen ne Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ne zahtevata posebne strokovne usposobljenosti. 187. člen ZZZDR zgolj določa, da je skrbnik dolžan vestno skrbeti in upravljati premoženje, ki mu je zaupano. Naloga skrbnika je redno upravljanje denacionaliziranega premoženja, da se to ohrani za dediče. Odtujitev stvari oz. premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju presega skrbnikovo redno upravljanje.(2) Pravni položaj ter pravice in obveznosti, ki jih ima skrbnik denacionaliziranega premoženja so enaki tistim, ki jih ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Ne gre torej samo za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak sploh za zastopanje dedičev; skrbnik zastopa prava dediče, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljeni kot dediči.(3) Ker funkcija skrbnika denacionaliziranega premoženja preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen,(4) se revizijske navedbe, da je toženki ta prenehala z izdajo upravne odločbe in sestavo skrbniškega poročila oz. z izročitvijo vseh obveznic oz. njihove kupnine pred izdajo sklepa o dedovanju K. R., izkažejo za neutemeljene. Standard zahtevane skrbnosti skrbnika poleg odtujitve premoženja prepoveduje tudi izročanje celotnega premoženja enemu izmed dedičev pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.(5) Toženka se tako svoje odškodninske obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na navodila in pooblastilo K. R. z dne 4. 12. 2000,(6) kateri je še pred izdajo sklepa o dedovanju izročila kupnino od prodaje vseh obveznic, niti z navedbami, da je zapuščinsko sodišče ni pozvalo k izročitvi polovice obveznic toženki. Vrhovno sodišče je namreč že pojasnilo, da mora oseba, ki prevzame naloge skrbnika kot dober gospodar in ne glede na izobrazbo vedeti, kakšna je njegova naloga.(7) Glede na navedeno so neutemeljena revizijska izvajanja, da je bila zavezanka za izročitev polovice obveznic tožnici K. R. in da bi morala tožnica tožbo vložiti zoper njo. Na kakšen način je nato K. R. s pridobljeno kupnino ravnala, za presojo konkretnega primera ni pomembno. Toženka je bila denacionalizirano premoženje dolžna izročiti dedinjama, ki sta bili ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ne glede na morebiti zmotno odločitev zapuščinskega sodišča o dedičih.

8. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe glede predmeta tožbenega zahtevka. Ker je toženka obveznice prodala, lahko tožnica uveljavlja zgolj povrnitev škode v obliki denarne odškodnine. Dejstvi, da tožnica v upravnem postopku ni sodelovala in ni prispevala za stroške tega postopka, pri uveljavljanju odškodninske obveznosti zoper toženko nista pomembni. Toženkino terjatev iz naslova stroškov oprave skrbniškega dela je sodišče sicer pobotalo s tožničino odškodninsko terjatvijo. Nadalje tudi ni mogoče pritrditi revizijskim navedbam glede višine terjatve. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da naj bi obresti, ki so jih prinašale obveznice, zapadle šele v letu 2016, kot navaja revidentka. Odločitev, da je tožnica upravičena tudi do donosov obveznic, pa temelji na določilu 189. člena ZOR.

9. Sodišče je imelo pooblastilo za preračun zneskov, ki se glasijo na tolarje, v zneske, ki se glasijo na evro v četrtem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura. Na pritožbene očitke glede napačne uporabe tečajev in preračunavanju, je višje sodišče odgovorilo na četrti strani svoje sodbe. Revizijska navedba, da sodb nižjih sodišč ni mogoče preizkusiti, ni zadostno konkretizirana.

10. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 671,97 EUR predstavlja stroške, ki jih je imela tožeča stranka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 13/2011 z dne 15. 9. 2011. Op. št. (2): Prim. Breznik, J. (rd.), Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, GV, Ljubljana 2000, str. 470. Op. št. (3): Zupančič, K., Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana 2000, str. 147 in 148. Enako tudi sodba II Ips 13/2011. Op. št. (4): Izjemoma lahko tudi prej, če postavi zapuščinsko sodišče upravitelja zapuščine, tj. denacionaliziranega premoženja.

Op. št. (5): Prim. tč. 12 sodbe II Ips 13/2011. Op. št. (6): Pooblastilo R. se nanaša zgolj na upravljanje z njenimi obveznicami, zato v razmerju do tožnice ne more imeti nikakršnih učinkov.

Op. št. (7): Prim. tč. 10 sodbe II Ips 13/2011.