U-I-10/95

14.9.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ljuba Majariča iz Nove Gorice, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji dne 14.9.1995

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega do sedmega odstavka 157. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija določbe Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo pridržanje osebe s strani pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve. Po mnenju pobudnika izpodbijane določbe omogočajo policiji, da posameznika dejansko pripre do štiri dni brez ustrezne sodne odločbe in še preden je uveden kazenski postopek. Takšna ureditev naj bi bila v nasprotju z 20. členom Ustave in naj bi predstavljala kršitev tretjega odstavka 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94), ki določa, da je treba vsakogar, ki mu je odvzeta prostost, takoj privesti pred sodnika. Pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče pobudo sprejme in izpodbijane določbe razveljavi.

2.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pobude z navedbami, da Zakon velja za vse državljane Republike Slovenije in v določenih primerih za tujce, zaradi česar bi bil pobudnik lahko tudi sam žrtev postopanja organov za notranje zadeve po teh določbah. Navaja tudi, da je bil dne 4.10.1994, ko je že veljala Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sam že pridržan s strani organov za notranje zadeve, kar je bilo po mnenju pobudnika nezakonito ravnanje.

B.

3.V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZustS) lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

4.Z utemeljitvijo, da zakon velja za vse in bo lahko uporabljen tudi za pobudnika, ni izkazan pravni interes, saj bi bilo tako mogoče vsakomur priznati pravni interes za izpodbijanje katerekoli zakonske določbe kateregakoli zakona. To pa ne bi bilo v skladu z namenom, zaradi katerega je zahtevo po pravnem interesu postavila že Ustava v drugem odstavku 162. člena, podrobneje pa jo je opredelil ZUstS v drugem odstavku 24. člena. Predpis mora neposredno posegati v pravni položaj pobudnika. Neposrednost in dejansko poseganje v pravni položaj pri splošnem utemeljevanju, da utegne pobudnik kdaj v bodoče tak pravni interes izkazovati, pa v času te presoje ni podana.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa ni pravno sredstvo, ki bi moralo v primeru predpisov, ki s svojimi določbami posegajo na različna področja, lahko tudi v človekove pravice in temeljne svoboščine, nadomestiti v pravnem sistemu določena pravna sredstva, predvsem sodno varstvo, vključno z ustavno pritožbo za varstvo človekovih pravic.

5.Z utemeljitvijo, da je bil pobudnik že pridržan, prav tako pravni interes ni izkazan, saj se pobudnik sklicuje na izvajanje hišnih preiskav na podlagi sodne odločbe in pridržanje, ki je bilo opravljeno 4.10.1994 - torej na podlagi določb Zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 57/89 in 3/90). Zakonske določbe, ki jih pobudnik izpodbija, pa so pričele veljati 1.1.1995 in se torej pri ravnanju organov za notranje zadeve, na katere se sklicuje pobudnik, sploh še niso mogle uporabiti. Možnost, da se bodo lahko kdaj v bodoče uporabile, pa iz razlogov prejšnje točke te obrazložitve ne izkazuje, da določbe neposredno posegajo v pravice oziroma pravni položaj pobudnika, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik: dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Krivic.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek