Jedro

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zatajitve, tako ni pravilna.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani iz razloga po 1. točki I. odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog, ki ga je okrožni državni tožilec vložil zoper obdolženo J. S. zaradi kaznivega dejanja zatajitve po členu 215/I KZ.

Proti temu sklepu je državni tožilec vložil pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari. V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne

20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zatajitve, tako ni pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.