Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predmet presoje v tej zadevi je prodajna pogodba, sklenjena med A. A. kot prodajalko in toženko kot kupko z dne 25. 10. 2012 (v nadaljevanju sporna pogodba) glede nepremičnine posamezni del št. 901 v stavbi št. 767 k. o. ..., ID stavbe ... (sedaj k. o. ..., stavba 767, del stavbe 5, ID ... – v nadaljevanju sporna nepremičnina). Tožniki so zatrjevali, da je sporna pogodba navidezna in predstavlja pogodbo o preužitku, ki je nična, podrejeno pa se zahtevali njeno razvezo zaradi neizpolnjevanja. Toženka ni nasprotovala navideznosti sporne pogodbe, trdila pa je, da je dejansko šlo za darilno pogodbo.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali ugotovitev, da je sporna pogodba navidezna in predstavlja pogodbo o preužitku, ki je nična, tako kot podrejeni tožbeni zahtevek zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali razvezo sporne pogodbe. V obeh primerih pa je zavrnilo tudi ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice do celote pri sporni nepremičnini na toženko neveljavna, zavrnilo njen vpis in ponoven vpis lastninske pravice v korist pokojne A. A. do celote s tem, da spada v zapuščino po njej. Tožnikom je naložilo, da morajo toženki povrniti 2.282,53 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je A. A. toženki želela podariti sporno nepremičnino in da med pogodbenicama ni bilo soglasja o tem, da prodajalka pogojuje prenos lastninske pravice s toženkino zavezo, da bo zanjo skrbela z obveznostmi, kot bi izhajale iz pogodbe o preužitku.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagajo tožniki, ki ne postavljajo nobenega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo. Uveljavljajo, da se nižji sodišči nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, kakšna je bila kavza sporne pogodbe, čeprav je za presojo pogodbe bistveno, kakšen je bil dogovor strank v času njene sklenitve. Zatrjujejo bistvene kršitve pravdnega postopka, ker sodišče ni ocenilo in se ni opredelilo do listinskih dokazov (oporoke, toženkine izjave pred sklenitvijo pogodbe, da bo za pogodbenico skrbela kot do tedaj, izjave toženke o tem, kako so se pogovarjali o izpolnjevanju obveznosti (kršitev po 5. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa ni preizkusilo argumentov sodišča prve stopnje glede dokazne ocene in ni navedlo razlogov o odločilnih dejstev (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Podrejeno uveljavljajo odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklicujejo se na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 415/92), saj je pokojna ves čas imela stanovanje v posesti in je lahko šlo le za darilo za primer smrti.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v predlogu, tožnikov niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njihov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).