Jedro

Pravočasna vložitev tožbe je procesna predpostavka za odločanje pred sodiščem v sporu po vsebini, ki pa v obravnavani zadevi ni izkazana.

Po določbi 274. člena ZPP-99 predsednik senata tožbo, za katero je s posebnimi predpisi določen rok, zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da se tožnikova tožba (datirana s 25.1.1999, na list. št. 1 in 2 spisa sodišča prve stopnje) zavže, ker je prepozno vložena.

Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik (list. št. 8) iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na pritožbena izvajanja pritožbeno sodišče poudarja, da za presojo izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča ni bistveno, da naj bi, kot navaja pritožba, toženec v svojem postopku ves čas kršil določbe Zakona o splošnem upravnem postopku glede vročanja pošiljk. S tem v zvezi tožnik meni, da bi mu moral toženec vročati pošiljke preko diplomatske pošte. Bistveno je, da je toženec prvostopenjskemu sodišču predložil dokaz o tem, da je bila tožniku drugostopenjska odločba z dne 13.9.1999 vročena 12.10.1999 (povratnica na list. št. 5). Na njej je tožnikov podpis, tak kot npr. na tožbi in pritožbi.

Zato ni podlage za pritožbeno izvajanje, da navedena povratnica ni dokaz, da je pošiljko prejel ravno tožnik, ker naj bi se sploh ne spominjal, kdaj naj bi jo prejel. Nesporno je, da ima navedena drugostopenjska odločba toženca z dne 13.9.1999, ki je v spisu toženca, št. I-959.251, ki ga je pribavilo že sodišče prve stopnje, pravilen pravni pouk tudi glede 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, predpisanega v 31. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) ter v 253. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98), ki je veljal v času izdaje dokončne odločbe toženca.

Zadnji dan roka je bil torej četrtek, 11.11.1999 in gre s tem v zvezi pri navajanju datuma poteka roka v prvi vrsti na strani 2 izpodbijanega sklepa za očitno pisno napako, ki pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni mogla imeti vpliva. Tožnik je tožbo zoper navedeno dokončno odločbo toženca oddal priporočeno na pošto, kar je razvidno iz kuverte v spisu sodišča prve stopnje in čemur pritožba tudi ne oporeka, šele 6.12.1999, torej že po preteku roka za vložitev tožbe.

Tožnik v pritožbi tudi navaja, da je prvostopenjskemu sodišču poskušal utemeljiti razloge z zamudo, ki pa jih le to ni upoštevalo, ne navaja pa, v kateri vlogi in kdaj. Če ima pritožba pri tem v mislih navedbe na drugi strani tožbe, po katerih naj bi toženec poslal drugostopenjsko odločbo tožniku mimo vseh pravil ter da naj bi bila pošiljka prevzeta na nepravilen način, pritožbeno sodišče zaključuje, da ta navedba, ker je toženec izkazal vročitev drugostopenjske odločbe tožniku z že navedeno povratnico, ne more biti pravno relevantna. Česa drugega v zvezi z citirano pritožbeno navedbo pa v spisu sodišča prve stopnje ni.

Pravočasna vložitev tožbe je procesna predpostavka za odločanje pred sodiščem v sporu po vsebini, ki pa v obravnavani zadevi ni izkazana. Po določbi 274. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) predsednik senata tožbo, za katero je s posebnimi predpisi določen rok, zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

Ker je v zadevi izpolnjeno dejansko in pravno stanje po že navedeni določbi ZPP, je prvostopenjsko sodišče pravilno postopalo s tem, ko je tožbo zavrglo in je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.