Jedro

Organ, ki inšpekcijski nadzor opravlja, mora v obrazložitvi svoje odločbe, s katero ugotovi kršitev predpisa in naloži inšpekcijski ukrep, navesti, zakaj posamezno fizično ali pravno osebo (glede na relevanten materialni predpis) šteje za inšpekcijskega zavezanca (214. člen ZUP) (to še zlasti, če stranka argumentirano ugovarja, da ni zavezanec).

Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se sporni objekt nahaja na meji med zemljiščema s parcelnima številkama ... in ..., obe k. o. Vič. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (zemljiškoknjižni izpiski) izhaja, da se zemljišči s tema parcelnima številkama nahajata v katastrski občini 1721 Gradišče I. Gre za protispisnost v odločilnih dejstvih, to je v oznakah zemljiških parcel, s katerih mora tožnik odstraniti sporni objekt.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, št. 061-858/2018-16, z dne 5. 2. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Inšpektorat Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožnici odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje ID ... – velike table v območju občinske ceste kategorije LG, odsek ..., ki je postavljena na meji med zemljiščema s parc. št. ..., k. o. Vič, in ..., k. o. Vič, v varovalnem pasu občinske ceste kategorije LG, odsek ..., brez soglasja upravljavca občinske ceste, na lastne stroške (1. točka izreka), da je rok za izvršitev 1. točke izreka te odločbe 30 dni od vročitve odločbe (2. točka izreka), da mora tožnica o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja (3. točka izreka), da bo o morebitnih stroških izdan poseben sklep (4. točka izreka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bilo z inšpekcijskim pregledom 25. 7. 2018 ugotovljeno, da se citirani objekt nahaja 1,5 m od zunanjega skrajnega roba vozišča navedene občinske ceste. Prvostopenjski organ razloguje, da gre za poseg v 10-metrski varovalni pas občinske ceste brez soglasja upravljavca občinskih cest. Citirani objekt za obveščanje in oglaševanje, katerega namen je posredovanje oglasnih vsebin, voznikom odvrača pozornost in tako ovira varno vožnjo. Prvostopenjski organ je zato odločil na podlagi 6. točke prvega odstavka 118. člena v zvezi s 97. členom Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Ob tem je zapisal, da ni pravilno tožničino stališče, da je sporni objekt zaradi postavitve pred veljavnostjo Odloka o občinskih cestah postavljen zakonito. ZCes-1 učinkuje od 1. 7. 2011 za vse enako, tožnica pa je imela možnost, da bi soglasje upravljavca občinskih cest pridobila. Poleg tega tožnica ni niti približno navedla, v katerem obdobju naj bi objekt postavila.

2. Župan Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 26. 5. 2020 tožničino pritožbo zavrnil. V obrazložitvi je v bistvenem dodatno navedel, da tožnica svojih navedb, da ni zavezanka v inšpekcijskem postopku, ni z ničemer dokazala.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Z opisano odločitvijo se tožnica ne strinja in vlaga tožbo. V njej uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabo materialnega prava. V bistvenem zatrjuje, da je obrazložitev izpodbijane odločbe kontradiktorna, saj iz nje jasno ne izhaja, ali jo je prvostopenjski organ izdal, ker za sporni objekt za obveščanje in oglaševanje ni bilo izdano soglasja upravljavca občinskih cest, ali ker šteje, da vsak tak objekt v vplivnem območju vozišča prispeva k nastanku prometnih nezgod, s čimer se tožnica ne strinja. Navaja, da je v izreku izpodbijane odločbe navedena parc. št. „...“, k. o. Vič, ki je urbanizem info in kataster ne najdeta, zato je izrek nejasen, odločbe pa posledično ni mogoče izvršiti. Meni tudi, da se izrek ne ujema z obrazložitvijo. Tožnica dalje ugovarja, da ima tudi toženka v lasti mestne avtobuse, ki so postavljeni neposredno na vozišče, pa so kljub temu polepljeni z oglasi. Opozarja, da imajo tudi konkurenčna podjetja, kakršno je na primer A., d. o. o., v varovalnem pasu občinskih cest postavljene objekte za obveščanje in oglaševanje, ter uveljavlja kršitev načela enakosti. Poleg tega je prepričana, da ni zavezanka v inšpekcijskem postopku, saj sama objektov za obveščanje in oglaševanje ne postavlja, temveč jih le trži. Sporni objekt za obveščanje in oglaševanje najema od družbe B., d. o. o., ki je investitorica. Tožnica opozarja še, da toženka omejuje konkurenco in da pri njej obstaja konflikt interesov, saj posluje z družbo A., d. o. o., ki ima na njenem območju monopol. Uveljavlja tudi nepravilno uporabo določb Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo (dodatno) navaja, da je tožnica glede navedb o nepravilni uporabi GZ prekludirana, saj tega pred prvostopenjskim in drugostopenjskim organom ni navajala. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**Odločanje po sodniku posamezniku**

5. Ker je senat ocenil, da obravnavana zadeva v pravnem in dejanskem pogledu ni zapletena, je sodišče 7. 3. 2023 na podlagi določbe tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodniku posamezniku.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ tožnici odredil, da na lastne stroške odstrani objekt za obveščanje in oglaševanje ID ... – veliko tablo v območju občinske ceste kategorije LG, odsek ..., ki je postavljena na meji med zemljiščema s parc. št. ... in ..., obe k. o. Vič, v varovalnem pasu občinske ceste kategorije LG, odsek ..., brez soglasja upravljavca občinske ceste. Odločitev je oprl na določbo drugega odstavka 97. člena ZCes-1, ki določa, da so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, in določbo 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1, ki določa, da pristojni inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja. Tožnica odločitvi ugovarja, med drugim, ker meni, da ni inšpekcijska zavezanka in da navedene parcelne številke ne obstajajo.

_Nedovoljeni in neutemeljeni tožbeni ugovori_

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnica v pritožbi zoper izpodbijano odločbo ni ugovarjala, da ji organ omejuje konkurenco, in ni podala navedb, zakaj šteje, da je organ nepravilno uporabil določbe GZ. Zato sodišče teh navedb v tožbi kot nedovoljenih zaradi materialne neizčrpanosti pritožbe (prvi odstavek 6. člena ZUS-1) ni vsebinsko presojalo.1

9. Sodišče kot nerelevantne zavrača tožničine (pavšalne) ugovore, da imajo tudi konkurenčna podjetja na območju toženke v varovalnem pasu občinskih cest postavljene objekte za obveščanje in oglaševanje ter da so v prometu toženkini avtobusi, polepljeni z oglasi. Drži, da sta organa (toženke) zavezana spoštovati načelo enakosti pred zakonom, ki ga določa drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Gre za eno temeljnih ustavnih načel, pri čemer ne gre spregledati, da je v URS v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah na prvem mestu. Vendar sta prav tako zavezana načelu pravne države (2. člen URS) in zlasti načelu zakonitosti (četrti odstavek 153. člen URS), kar pomeni, da morata vselej ravnati na podlagi prava, tj. URS, zakonov in podzakonskih predpisov, ter _lege artis_, tj. v skladu s pravili (pravne) stroke. Morebitno nespoštovanje predpisov ali pasivnost pri nadzoru v drugih primerih, kar organoma toženke očita tožnica, tako ne daje podlage za to, da bi tožnica lahko zahtevala, naj (tudi) v obravnavani zadevi organa ne ravnata zakonito, tj. z ustreznim inšpekcijskim ukrepom, če menita, da so podane kršitve predpisov.

10. Sodišče kot nerelavanten zavrača tudi tožničin (pavšalen) ugovor, da pri toženki zaradi poslovanja z družbo A., d. o. o. obstaja konflikt interesov. Če toženka namreč pogodbeno sodeluje (_ex iure gestionis_) s subjekti, ki so za tožnico morebiti konkurenčni, to še ne pomeni, da ne more oblastno delovati (_ex iure imperii_) zakonito. K temu je glede na zapisano v prejšnji točki zavezana. Zakonitost njenega ravnanja pa je tudi predmet presoje v upravnem sporu.

_Glede ugovora, da tožnica ni inšpekcijska zavezanka_

11. Tožnica ugovarja v tožbi (kot je ugovarjala tudi že v samem inšpekcijskem postopku in pritožbenem postopku), da ni inšpekcijska zavezanka, saj citiranega objekta za obveščanje in oglaševanje ni postavila, temveč ga je od družbe B., d. o. o. kot investitorice le najela. Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi do tega tožničinega ugovora ne opredeli, drugostopenjski organ pa ugovor zavrne ob sklicevanju na to, da tožnica ni z ničemer dokazala, da ni zavezanka. Takšno razlogovanje je zmotno. Organ, ki inšpekcijski nadzor opravlja, mora v obrazložitvi svoje odločbe, s katero ugotovi kršitev predpisa in naloži inšpekcijski ukrep, navesti, zakaj posamezno fizično ali pravno osebo (glede na relevanten materialni predpis) šteje za inšpekcijskega zavezanca (214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) (to še zlasti, če stranka argumentirano ugovarja, da ni zavezanec). Izpodbijana odločba pa je v tem pogledu povsem neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter je razlog za odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišče dodaja, da ker v obravnavani zadevi relevantno pravno podlago predstavlja ZCes-1 (na katerega opirata odločitvi organa), je v tem zakonu treba iskati podlago za določitev zavezanca za izrečeni inšpekcijski ukrep.2 _Glede ugovora, da parcelne številke iz izreka izpodbijane odločbe ne obstajajo_

12. Sodišče tudi tožničine ugovore, podane v smeri neobstoja parcelnih številk zemljišč, s katerih bi – po izpodbijani odločbi - morala odstraniti sporni objekt za obveščanje in oglaševanje, presoja kot utemeljene. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da se sporni objekt nahaja na meji med zemljiščema s parcelnima številkama ... in ..., obe k. o. Vič. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (zemljiškoknjižni izpiski) izhaja, da se zemljišči s tema parcelnima številkama nahajata v katastrski občini 1721 Gradišče I. Gre za protispisnost v odločilnih dejstvih, to je v oznakah zemljiških parcel, s katerih mora tožnik odstraniti sporni objekt. Ker so torej ugotovljena odločilna dejstva v nasprotju s podatki spisa, to po presoji sodišča (prav tako) predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1)3. 13. Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ta mora v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 izdati nov upravni akt v 30 dneh od vročitve te sodbe. Nov upravni akt mora ustrezno obrazložiti, pred tem pa postopek voditi na način, da bo popolno in pravilno ugotovil relevantno dejansko stanje. Ob tem sodišče zaradi učinkovitega vodenja ponovnega postopka (kljub temu, da je tožnik ta ugovor izrecno podal le v samem inšpekcijskem postopku in pritožbenem postopku, ne pa tudi v tožbi) dodaja še, da je ugotovitev časa (ali vsaj časovnega obdobja) postavitve spornega objekta za obveščanje in oglaševanje odločilnega pomena. Zakonitost postavitve tega objekta je namreč treba presojati po predpisih, ki so veljali v času njegove postavitve.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se do drugih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na samo obrazložitev izpodbijanega akta, ni opredeljevalo.

**Sojenje brez glavne obravnave**

15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po katerem lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka**

16. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, tožnice pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Kadar je podlaga za vračilo plačane sodne takse, jo sodišče vrne po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 **Smrekar, N.**: 6. člen, v: **Kerševan, E. (ur.)**: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 56. 2 Po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1 pristojni inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja. 3 V obravnavanem primeru bi lahko šlo tudi za nično odločbo (3. točka prvega odstavka 279. člen ZUP).